Kdo skrbi za varnost naše hrane?

Varnost hrane, ki jo imamo potrošniki na voljo, zagotavlja celovit sistem, v katerega spada tudi odpoklic živil. Umik živila iz prodaje je postopek, s katerim preprečujemo uživanje živil, ki niso varna za potrošnike, in je dokaz, da sistem deluje in da mu lahko zaupamo.

Odgovornost za varnost živil si delijo vsi v prehranski verigi od kmeta do potrošnika. Največjo odgovornost nosijo nosilci živilske dejavnosti, ki hrano pridelujejo, proizvajajo ali prodajajo. Ti so dolžni zagotoviti, da sta hrana in krma kakovostni, varni in sledljivi. Svojo odgovornost imajo tudi inšpekcijske službe, ki morajo v okviru pregledov preverjati, ali imajo odgovorni izvajalci dejavnosti ustrezno vzpostavljen notranji nadzor.

V primeru neskladnih živil so nosilci živilske dejavnosti dolžni izvesti umik in/ali odpoklic živil. Odpoklici so stalnica in nakazujejo, da sistem zagotavljanja varne hrane deluje. 100-odstotne varnosti namreč ni možno nikjer zagotoviti. Z globalizacijo se tudi distribucijske poti v živilski dejavnosti spreminjajo – širijo in daljšajo. S tem se veča tudi verjetnost za pojav tveganj. Zaradi navedenega je nujno potrebno, da vsak izvajalec dejavnosti, ki se ukvarja z živili, identificira ustrezne dejavnike tveganja, ter v okviru svoje dejavnosti z ustrezno vzpostavljenim notranjim nadzorom zagotavlja varnost živil, s katerimi posluje.

Izdelki s certifikati so zaupanja vredni

Kot nam je povedala Marjana Peterman, univ. dipl. inž. živilske tehnologije in strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), inšpektorji preverjajo delež živil z namenom ugotavljanja skladnosti z zakonodajo. “Dobro pa je tudi vedeti, da izdelke s certifikatom (ekološki, seneno mleko in meso, integrirano pridelana zelenjava in drugi kakovostnejši izdelki) pregleda neodvisna in akreditirana certifikacijska organizacija, in to vsako leto. Zato vedno priporočamo, da potrošniki v svojo nakupovalno košarico dodajo vsaj en izdelek s certifikatom, pri kupovanju na tržnicah ali na kmetijah pa morajo biti certifikati tako ali tako vsem na očeh,” dodaja.

Kaj storiti v primeru odpoklica živila?

Eden od vzrokov za odpoklic živila je lahko npr. ugotovitev vsebnosti alergena, ki ni naveden na označbi, kar je lahko nevarno za alergike. Kot nam je pojasnila sogovornica, odpoklic živil sprožijo pristojni državni organi na mejah EU, v postopku inšpekcijskega pregleda, certifikacijski organi v postopku preverjanja skladnosti, predelovalci in trgovci oziroma vsi, ki dajejo hrano ali živila na trg v okviru notranjega nadzora. Ko je nevaren izdelek že dosegel potrošnika, ga morajo vsi navedeni o tem obvestiti. Obvestila o odpoklicih so redno objavljena na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR) in ZPS.

Ali veste, kaj storiti, če ste živilo kupili, pa je bilo pozneje odpoklicano? Potrošnik ga lahko vrne in zahteva kupnino oziroma odškodnino za stroške prevoza ali drugo nastalo škodo (npr. poškodba zoba zaradi tujkov v živilu). “Pred tem mora seveda dokazati, da je škoda nastala zaradi odpoklicanega izdelka,” še pove Petermanova.