Katere zaščitene kulinarične posebnosti postreči obiskovalcem iz tujine? | Sheme kakovosti, Zajamčena tradicionalna posebnost, Zaščitena geografska označba, Zaščitena označba porekla |

Katere zaščitene kulinarične posebnosti postreči obiskovalcem iz tujine?

Na obisk so se vam najavili prijatelji iz tujine in vi ste kar naenkrat v zadregi, kaj jim postreči? Skrbi so odveč. Predlagamo vam, da jih popeljete na kulinarično potovanje po Sloveniji in jim predstavite našo nadvse bogato kulinarično dediščino.

Vzemite si čas in pripravite večhodni meni, s katerim boste goste navdušili, saj so način postrežbe, edinstveno gostoljubje ter tradicija tisti, ki pričarajo občutek domačnosti.

Pozdrav iz kuhinje

Pozdrav iz kuhinje naj ne bo preobilen, mora pa navdušiti. Predlagamo, da po tradicionalnem receptu pripravite Belokranjsko pogačo, ki naj jo gostje pomakajo v mešanico Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre in Piranske soli.

Ob pozdravu iz kuhinje ne pozabite razložiti, da sodi Belokranjska pogača med jedi z oznako »zajamčena tradicionalna posebnost«, kar pomeni, da gre za zaščiteno recepturo, način priprave oziroma njeno sestavo.

Povejte tudi, da sodita olje in sol med proizvode »zaščitene označbe porekla«, saj vsi postopki pridelave in predelave potekajo v Slovenski Istri, iz tega območja pa so tudi vse uporabljene sestavine.

Logotipi sheme kakovost

Hladna predjed

S hladnim narezkom lahko gostom pričarate neverjetno potovanje po okusih in specifičnih značilnostih Slovenije. Bogat narezek bo z razlago, zakaj so izdelki na krožniku tako posebni, zagotovo navdušil.

Od mesnin uporabite Kraški in Istrski pršutKraško panceto in Kraški zašinkZgornjesavinjski in Šebreljski želodecPrleško tünko ter Prekmursko šunko.

Da na krožniku ne bodo zgolj mesnine, ga popestrite s siri, in sicer s TolmincemBovškim sirom ter Mohantom.

Hladna predjed narezek
Hladni narezek lahko združuje proizvode z »zaščiteno označbo porekla« in proizvode z »zaščiteno geografsko označbo«.

K sirom se dobro prileže tudi med. Predlagamo vam, da izberete Slovenski med, lahko pa se odločite za Kočevski gozdni med ali Kraški med, ki se lahko pohvalita, da je njuna proizvodnja geografsko pogojena.

Narezek pa ni narezek brez trdo kuhanih jajc, zato uporabite Jajca izpod Kamniških planin, saj njihov sloves izvira že s konca 19. stoletja, ko so številne kamniške kmetice s tem dragocenim živilom oskrbovale ljubljanske gospodinje in tamkajšnjo tržnico.

Jajca in drugi izdelki, ki jih boste postregli, sodijo v shemo »zaščitena geografska označba«, ki označuje, da je vsaj ena od faz proizvodnje potekala na geografskem območju, po katerem je izdelek poimenovan.

Gostom lahko ponudite hmeljev napitek (pivo), saj se Štajerski hmelj v 99 % uporablja v pivovarstvu in daje pivu značilno grenkobo in aromo, ki jo prispevajo hmeljne grenčice in eterično olje hmelja.

Topla predjed

Zagotovo je ostalo še kaj Belokranjske pogače, ki jo lahko uporabite za pripravo mini burgerjev s Kranjsko klobaso ter Ptujskim lükom.

Kranjsko klobaso skuhajte in narežite na kolobarje, Ptujski lük narežite na tanke rezine, pogačo pa na manjše kose in vse skupaj sestavite v burger. Enostavno, a izredno okusno!

Glavna jed

Posebno zgodbo na vašem meniju naj ima glavna jed – Idrijski žlikrofi. Tradicionalno jed pripravite iz testa, ki je podobno tistemu za testenine, le da je malce mehkejše, za nadev pa uporabite krompir, zaseko ali prekajeno slanino, čebulo, začimbe in dišavnice.

V kulinariki so cenjeni kot priloga ali kot samostojna jed. Čeprav jih najraje ponudijo z bakalco, omako iz koštrunovega mesa in zelenjave, bomo mi recept malo spremenili oz. poenostavili.

Idrijske žlikrofe skuhajte, prelijte z Oljčnim oljem Istra, po vrhu pa naribajte sire, ki so vam ostali od hladne predjedi. Kot prilogo lahko postrežete solato, začinjeno s Štajersko-prekmurskim bučnim oljem.

Sladica

Čeprav bodo na tej točki želodci vaših gostov že polni, jih morate pocrkljati z najbolj znanima slovenskima sladicama, Slovensko potico in Prekmursko gibanico.

Slovenska potica je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih prazničnih jedi. Pripravljena je lahko s petimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto, odločitev pa je seveda vaša.

Pecite jo v potičniku, saj ta zagotavlja edino pravo obliko potice (okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast).

Tradicionalna orehova potica na lesenem podstavku
Najstarejši recept za potico je leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske objavil Janez Vajkard Valvasor, prvi slovenski enciklopedist.

Prekmurska gibanica ima svojevrsten recept, ki se prenaša iz roda v rod, in edinstven način izdelave, ki zahteva veliko spretnosti, natančnosti in znanja, vendar ne dvomite v svoje sposobnosti. Zagotovo boste za vaše goste naredili najbolj slastno gibanico.

Lepo druženje in dober tek!

Za promocijo kulinaričnih posebnosti Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja promocijsko kampanjo s sloganom »Naše super dobrote«.

Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju o kmetijskih pridelkih in živilih s posebnimi lastnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov.

Izdelki lahko presegajo predpisano kakovost, pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja. Na tovrstne izdelke potrošnike na trgovskih policah opozarjajo označbe shem kakovosti: »zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« in »zajamčena tradicionalna posebnost«.

Poseganje po izdelkih iz teh shem pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji ter prispeva k zagotavljanju poštene konkurence in donosu za kmete in proizvajalce, spoštovanje pravic intelektualne lastnine in integriteto notranjega trga.

Bodimo ponosni na kulinarično pestrost naših krajev. To je #nasasuperhrana in to so #nasesuperdobrote!


Sorodni članki

Slovenski siri, ki nosijo Zaščiteno označbo porekla

Slovenski siri z Zaščiteno označbo porekla se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost ter z vizualno oznako olajšajo vašo izbiro pri nakupu. Veste, kateri slovenski siri so vključeni v to shemo kakovosti? Slovenski siri že sicer izstopajo po kakovosti,…

Več...

Poznate slovenske zaščitene proizvode in njihov pomen?

Ob omembi slovenskih kulinaričnih dobrot ne moremo mimo bogate dediščine in izjemne kakovosti, ki jo ponujajo naši lokalni proizvodi. V Sloveniji se zavedamo pomena ohranjanja tradicije, hkrati pa cenimo inovacije in kakovost, ki nas uvrščajo na zemljevid evropske kulinarične odličnosti.…

Več...

Jesenski namig: raziskujte slovenske kulinarične posebnosti

Jesenski meseci so kot nalašč za raziskovanje naše dežele. Doživetja na poti se nam po dobri hrani še toliko bolj vtisnejo v spomin. »Nisi slikal, nisi jedel,« so besede, ki jih lahko slišimo v družbi ob bogato obloženi mizi. Katere…

Več...

Spoznajte Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

Pridelovalci Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre morajo še posebej paziti v obdobju obiranja plodov. Postopek mora potekati ročno ali s posebnimi mehanskimi pripomočki, ki zagotavljajo čim večjo nepoškodovanost plodov in s tem tudi kakovostnejše olje. Na severu zamejeno z…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem