Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Kalcij – kralj mineralov

Vsi vemo, da igra kalcij ključno vlogo pri zdravju okostja ter zob, zato že otrokom dajemo mleko in mlečne izdelke. Koliko kalcija dnevno moramo zaužiti? Katera živila so najbogatejša s kalcijem in kaj se zgodi, če naše telo ne razpolaga z zadostnimi količinami kalcija?

Kalcij je najbolj pogost mineral v telesu. Še posebej je pomemben v času adolescence, ko se telo in okostje še razvijata, prav tako pa je pomembno, da so s kalcijem dobro preskrbljeni tudi starejši ljudje, saj igra ključno vlogo pri preprečevanju nastanka osteoporoze. Večje potrebe po kalciju se pokažejo tudi pri ženskah v času menopavze, saj hormonske spremembe vplivajo na absorpcijo tega minerala.

Kalcij je koristno zaužiti tudi pri večerji

Naše telo za normalno delovanje potrebuje ustrezno količino kalcija. Če ga s hrano ne zaužijemo dovolj, ga bo začelo jemati iz kosti, kar pa se hitro pokaže v zmanjšanju kostne gostote.

Odrasel človek bi tako moral zaužiti približno 800 miligramov kalcija na dan. Takšno količino lahko na primer skupno zaužijemo z 250 grami tekočega jogurta, enim jajcem, s 150 grami kuhane špinače ter z 30 grami sira. Če živila, bogata s kalcijem, uživamo v večernih urah, lahko na ta način preprečimo razgrajevanje kosti ponoči.

Priporočeni dnevni vnosi kalcija:

 

Kaj se zgodi, če ne zaužijemo dovolj kalcija

Raziskava v Sloveniji je pokazala, da kar 79 odstotkov predšolskih otrok ne dosega dnevno priporočene absorpcije kalcija, ki je v tem obdobju ključna za razvoj. Njegov vnos je še posebej pomemben med adolescenco, saj se v tem času zgradi kar 90 odstotkov naše celotne mineralne kostne gostote. Ob nezadostnem vnosu kalcija se mladostniki lahko soočijo z mineralizacijo kosti in upočasnitvijo rasti.

Na kalcij ne smemo pozabiti tudi v ostalih starostnih obdobjih – že okoli štiridesetega leta lahko namreč postopno opazimo zmanjševanje kostne gostote, zato je izjemno pomembno uživanje kalcija, ki nam pomaga vzpostaviti ravnotežje med njegovo vgradnjo in resorpcijo. Z nizko vsebnostjo kalcija se zaradi hormonskih sprememb soočajo tudi ženske v menopavzi, kar ob nepravilnem ukrepanju lahko privede do hudih posledic. Znižana mineralna kostna gostota ali osteopenija predstavlja tveganje za nastanek osteoporoze in zlome.

Manj ni več in več ni manj

Kalcij na naše telo vpliva izjemno blagodejno – skrbi za naš razvoj, pravilno delovanje mišic in še mnogo drugega. Kljub pozitivnim učinkom pa je pri njegovem uživanju izjemno pomembno, da v naše telo vnesemo pravšnjo količino. Manj ni več in več ni manj, s kalcijem je najbolje ubrati zlato sredino.

 Pretiravanje z vnosom kalcija ima na naše telo lahko povsem obraten učinek. Zgornja meja kalcija v našem telesu je 1500 miligramov, ob prekoračenju te količine pa se naše telo lahko sooči z vrsto neželenih posledic, med drugimi tudi ledvičnih kamnov.

Katera živila so najbolj bogata s kalcijem

Najpomembnejši vir kalcija so nedvomno mleko in mlečni izdelki, vsekakor pa se kalcij nahaja tudi v nekaterih ribah in živilih rastlinskega izvora, kot so žita, zelenjava in oreščki. Primeri živil z zelo visoko vrednostjo kalcija so npr. trdi siri, sardele in mandlji.

Lokalno pridelani mlečni izdelki so bogati s kalcijem

Če si želimo zagotoviti zares kakovosten vir kalcija, posegajmo po mleku in mlečnih izdelkih, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Zaradi kakovostne krme živali in zmerne mlečnosti je slovensko mleko bogato s kalcijem in ostalimi hranili, hkrati pa zaradi kratkih transportnih poti ostaja dlje časa sveže. Slovenske kakovostne mlečne izdelke najdemo pod znakom izbrana kakovost Slovenija.


Sorodni članki

Po mleko in mlečne izdelke iz naše bližine h kmetu ali kar v trgovino

Potrošniki z vsakodnevnimi nakupnimi odločitvami krojimo svojo prehransko prihodnost.V preteklosti so se na mizi velikokrat znašli domača skuta, žganci z okusnim mlekom in ocvirkovo zabelo ali pa denimo močnik, ki si ga je družina privoščila iz ene sklede. Ljudje so…

Več...

Če želimo lokalno, izberimo živilo z oznako »kmečki«

Začelo se je z nakupom ene koze leta 1991 in željo pridelovati mleko za svoje otroke. Danes Irena Orešnik s pomočjo družinskih članov na svoji ekološki kmetiji pridela približno 40.000 litrov mleka. Iz njega v Sirarstvu Orešnik izdelujejo jogurte, skuto…

Več...

Zmaga: ko poznaš kakovost in poreklo svojega mleka ali mlečnega izdelka

Sprehod med policami trgovin in izbor mleka in mlečnih izdelkov je za potrošnika pravi izziv. Kako veste, da je izdelek kakovosten? Odkar je slovenski mlečni sektor vključen v nacionalno shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«, je odločitev za potrošnike lažja.…

Več...

Želja po kakovostnem mleku ostaja enako živa kot nekoč

Maja Kalan Pongrac: »Naš glavni namen je potrošniku dostaviti varno in kakovostno živilo, zato uporabljamo različne postopke obdelave mleka.« Babice pripovedujejo: nekoč so pastirji gnali živino na pašo, kmetje so krave zjutraj molzli ročno, mleko pa se je odkupovalo kar…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem