Kako na potrošnjo slovenskega mesa gledajo mladi kmetje

Jure Vihar je mladi prevzemnik kmetije z dolgo tradicijo – v Račah, na severozahodu Slovenije, se z govedorejo ukvarjajo že več kot 50 let. Dve leti je kmetija vključena tudi v shemo »izbrana kakovost«, zato smo Jureta povprašali, kako mladi slovenski kmetje gledajo na lokalno potrošnjo hrane in kakšno korist z izbiro kakovostnega slovenskega mesa prinesemo njemu, drugim deležnikom in tudi sebi.

Kako po vašem mnenju potrošnik z nakupom lokalnega mesa prispeva k dobrobiti slovenskega kmeta?

Z nakupom slovenskega mesa potrošnik kmetu zagotovi odkup njegove živine, vzrejene po višjih standardih, ki so na splošno značilni za Slovenijo, pa tudi neodvisnost od izvoza. Raje, kot da kakovostno goveje meso izvažamo, ga prodamo na domačem trgu, domačim ljudem.

Foto: Mojfokus

Bi rekli, da je vaše delovno mesto (in drugih zaposlenih v slovenski mesnopredelovalni industriji) odvisno tudi od nakupnih navad slovenskega potrošnika oz. kupca?

Da, vsekakor. Celotna pridelovalno-predelovalna veriga je odvisna od tega. Če je en njen del prikrajšan, propade cela veriga. Če ne bi bilo prodaje na domači trg, zame kot rejca neke bistvene razlike sicer ne bi bilo, ker bi meso načeloma lahko tudi izvažal, a vseeno si želim, da bi Slovenci jedli naše, kontrolirano in preverjeno varno, kakovostno meso, kot pa da bi ga jedli npr. Italijani ali Libanonci, kamor izvažamo, Slovenci pa bi jedli meso, uvoženo iz tujih držav. Raje vidim, da je slovenska veriga trdna, da se ohranjajo delovna mesta in da to kakovostno meso na policah lahko izberemo Slovenci.

Koliko vas dela na kmetiji in kako delite delo?

Pri nas na kmetiji delamo jaz, oče in mama. Moja partnerka je v drugi službi, imamo pa še enega zaposlenega. Ko pa je več dela, pomagamo vsi. Ne gre več za neko tradicionalno delitev dela na »ženska« in »moška« opravila, je pa res, da mama več skrbi za papirje in administracijo, pa tudi jaz se veliko ukvarjam s tem. Tu bi prav prišlo še nekoliko več pomoči od države – razvoj nekakšne aplikacije, ki bi kmetom olajšala »boj« z administracijo in papirji, da bi nam ostalo več časa za druga opravila.

Je v vaši okolici veliko drugih kmetov? Se njihovo število spreminja?

V okolici nas je kar nekaj kmetov, opažam pa, da se število kmetij počasi zmanjšuje. Precej ljudi opušča kmetijstvo. Mlajši gredo raje v druge posle. Kmetijstvo zahteva pripravljenost na celodnevno delo. V »klasični« službi delaš osem ur in si prost, na kmetiji pa se rado zgodi, da se obseg dela nenadoma poveča, gre kaj narobe in je treba ukrepati. Skrb za živali nima urnika, ampak traja 24 ur na dan, vsak dan, ves teden. V klasični službi lažje načrtuješ in razporejaš svoj čas, tu pa je organizacija tega odvisna tudi od vremena, živali. Seveda gremo tudi na dopust, a precej težje.

Foto: Mojfokus

Ali vstop v shemo IK že kaže svoje pozitivne posledice?

V shemi sem dobro leto, prav vidnih, merljivih rezultatov še ni, pričakujemo pa, da bo odkupna cena mesa izbrane kakovosti postopoma višja. Je pa težko o tem govoriti, ker ne vemo, kako bi bilo, če te sheme ne bi bilo. Mislim, da je shema »izbrana kakovost« vseeno zelo dobrodošla in ima pozitivne posledice za vse vključene oz. jih bo še imela. Treba je dobro delati na promociji, da bodo kupci zares vedeli, kako visoke kakovosti je meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« in da malo nižja cena uvoženega mesa ne sme biti njihovo merilo pri nakupu.

Zakaj morajo po vašem potrošniki izbirati lokalno hrano? Za koga vse je to dobro, komu pomagajo, kdo ima korist od tega?

Izbira lokalne hrane in slovenskega mesa je dobra tako za potrošnike kot za kmete, pa tudi za vse vmes. Mislim, da so slovenski izdelki višje kakovosti kot drugi, zato je izbira kakovostne lokalne hrane koristna tudi za kupca. In domači kmet bo z veseljem še naprej prideloval kakovostno hrano, če bo imel zagotovljen odkup, ta pa je pogojen s povpraševanjem. Višja cena tu ne bi smela vplivati. Vidimo, da nadzor v drugih državah peša – afera s poljskim mesom je samo eden od dokazov. Previdni moramo biti, kaj kupujemo in kaj jemo.

Foto: Mojfokus

Tudi sami prisegate na lokalno?

Da, seveda. Pri vseh stvareh – kolikor je mogoče – gledam, da izberem slovensko, torej ne samo pri hrani, ampak tudi pri nakupu strojev, oblačil … Pri vsem. Mislim, da bi bilo treba potrošnike ozavestiti tudi glede tega. Kjer je na voljo slovenska alternativa, naj izberejo domače, slovensko, saj izbira slovenskega pomaga našim ljudem.

Kakšne odnose imate s slovenskimi odkupovalci mesa? Kako ste drug z drugim povezani, kakšne koristi ima slovenska prodaja/potrošnja za vas in za odkupovalca?

Z zadrugami smo povezani, saj prodajamo večinoma preko njih. Z odkupovalci se poznamo, smo v dobrih, kolegialnih odnosih. Drug z drugim smo tesno povezani, saj drug drugega potrebujemo, da oskrba in veriga delujeta nemoteno.

Kako kot kmet pomagate pri ohranjanju rastlinstva, živalstva, okolja?

Smo del ukrepa KOPOP, to je kmetijski okoljski podnebni program, namenjen razvoju podeželja, in tukaj so predpisani različni ukrepi, ki so prijazni do okolja, recimo gnojenje le z nizkimi izpusti amonijaka v zrak, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, manj škodljivih za podtalnico, ozelenitve – manjše izpiranje nitratov. Tako in s takimi ukrepi skrbimo, da kmetijstvo ni naravi neprijazno, ampak da jo ohranja in je ne izrablja oz. obremenjuje.

Kaj vse so prednosti vas kot lokalnega rejca?

Imam manjšo čredo kot farme v drugih evropskih državah in sem bolj povezan s svojimi živalmi, lažje zanje skrbim individualno, jih spremljam in poznam. Pomembna je tudi kratka transportna pot, pa tudi večino hrane za živali pridelamo sami. Kar naše živali pojejo, je zraslo tukaj – to so žita, travinje, koruza.

Kakšne pa so prednosti potrošnje lokalne hrane za družbo?

Vsekakor je največja prednost samooskrba s hrano oz. visoka stopnja samooskrbe. Mislim, da bi samooskrba morala biti interes vseh ljudi, na vseh področjih. Ko in če pride do kakšne krize, vsak poskrbi zase – tudi vsaka država. Takrat ni prostega pretoka blaga, zato je ključno, da lahko poskrbimo sami zase, poleg tega pa gre še za kakovostno hrano. Tako samooskrbni bi morali biti na vseh področjih, ne le pri hrani. Ker je naša hrana tudi kontrolirana, je zagotovljeno varna, kar za vso tujo težko trdimo.

Ali po vašem mnenju potrošniki zaupajo v lokalne kmetijske pridelke in živila? Želite slovenskim potrošnikom kaj sporočiti?

Po mojem slovenski potrošniki v domače prehrambne izdelke zaupajo in prav je tako. A pridelovalci in predelovalci se moramo še bolj truditi, da se to zaupanja ohranja in nadgradi. Potrošniku je treba razložiti pomen sheme »izbrana kakovost« za pridelovalca in samega potrošnika. Zato potrošnike pozivam, naj kupujejo slovensko, saj s tem neposredno pomagajo pridelovalcu oz. pridelovalcu in posredno celotni verigi, ki stoji za tem. Na koncu denar dejansko zakroži in se vrača tudi k vam oz. nam. Če damo denar v tujino, se nazaj ne vrne, naša veriga pa težje obstane.


Sorodni članki

Kako izbrati pravo meso

Prihaja čas piknikov, ko je meso osrednja hrana na krožnikih, zato je v tem času še posebej pomembno, da smo pozorni, kakšno meso izberemo. Ni vsako meso kakovostno. Ko kupujete meso, bodite pozorni, od kje izhaja in kako je bila…

Več...

[VIDEO] Kako izbrati najboljšo perutnino?

CustomGrill v svoji kuhinji in na delavnicah uporablja samo najbolj kakovostno perutnino. Uganete, katero? https://youtu.be/P1uTsTZhwaU

Več...

[VIDEO] Kako pravilno pripravite perutnino?

Imate radi piščanca? Kako ga najpogosteje pripravite? Pa veste, da se je priprave svetlih kosov potrebno lotiti drugače, kot rdečih? Poglejte, kaj svetuje CustomGrill! https://youtu.be/i_Vl4ZZhFY4

Več...

[VIDEO] Kako izbrati kakovostno govedino?

Matej iz CustomGrill pri svoji mesnih dogodivščinah prisega na izbrano kakovost. Preverite, kaj vse preveri pred nakupom! https://youtu.be/4QPvnIAiwB0

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem