Kako do lastne zelenjave pozimi?

Kako prepoznamo dobro seme?

»Če je seme posebej dragoceno, ali če niste prepričani, kako in če sploh kali, lahko naredite preprost kalilni test. Tudi ta je zelo zanimiv tudi za otroke. Seme preprosto razporedite po dobro namočeni papirnati brisači in položite na plastičen krožnik. Vse skupaj ovijte v prozorno folijo za živila, da se seme ne izsuši in postavite na toplo. Že po nekaj dneh boste videli, ali je seme še živo in kaljivo. Če seme kali hitro in enakomerno, je v odlični kondiciji in ga brez skrbi lahko sejete tudi na vrtu. Če kali počasi, neenakomerno, pa je primerno samo za vzgojo sadik. Na prostem bo slabo kalilo. V predalih se vedno najde tudi veliko starega semena. Menim, da je tisto, starejše od pet let, najbolj smiselno zavreči.«

Kaj pa v zaščitenem prostoru, v rastlinjaku ali tunelu?

»V rastlinjaku pa je lahko že pestro. Vendar se zavedajte, da rastlinjak sam seveda ne predstavlja zaščite pred mrazom. Zaščita je s pomočjo sonca ogret zrak, ki se ponoči ohlaja počasneje zaradi folije ali stekla. Z večjim volumnom zraka bo rastlinjak dlje toplejši od okolice, z manjšim pa se prej ohladi. Če podnevi ni sonca, bo v neogrevanem rastlinjaku ponoči hitro enako hladno kakor zunaj. Ker je vreme v Sloveniji lahko zelo pestro in različno, morate znati sami presoditi, kaj lahko sejete in sadite v neogrevanem rastlinjaku in česa ne. Vsekakor sadike v januarju vzgajamo samo v ogrevanem rastlinjaku.«

Kdaj začnemo z vzgojo sadik?

»V januarju že lahko sejemo prve vrtnine, kot sta jajčevec ali zelena. Prav tako lahko posejemo in vzgojimo sadike pora in celo čebule. Predvsem pa posejemo zelišča in začimbnice. Vsem tistim, ki se jim spomladi mudi s setvijo peteršilja na prostem svetujem, da posejete tudi listnate sorte peteršilja za sadike. Tako boste te sadike presadili dovolj zgodaj, z neposredno setvijo pa počakajte, da se zemlja dovolj ogreje. Pri setvi zelišč pa moramo biti previdni. Mnoge namreč kalijo na svetlem, kar pomeni, da jih po setvi samo rahlo pritisnemo ob zemljo in ne prekrivamo z njo. Prav tako pa lahko posejemo grah in bob za sadike, ki jih bomo v februarju že sadili na prosto.«

Če je vreme dovolj ugodno, lahko v rastlinjaku celo posejmo grah, bob, rukolo, azijske listnate rastline, špinačo, motovilec, zimski tolščak in letne sorte solat. Predlagam sorto bistra, brazilijanka in mehkolistne sorte solat. Tudi nova, obujena slovenska sorta svetokriška je zanimiva za zgodnjo spomladansko pridelavo v rastlinjakih. Zelo pomembno pa je, da rastlinjake vsak dan temeljito prezračite.

Januarja je še prezgodaj za setev paradižnika in paprike. Morda konec meseca že lahko posejete čilije in feferone, ker za rast in razvoj v dobro in kakovostno sadiko potrebujejo več časa. Če boste prehitri, bodo sadike prevelike, nekakovostne, to pa se bo poznalo tudi na zdravju plodovk celo poletje.«

Preberite tudi:

• V permakulturnem vrtu
• Svež vrt na balkonu
• Priročnik Naučimo se postati samooskrbni
• Priročnik Pomembno je uživati dovolj sadja in zelenjave
• Miša Pušenjak: Pomladanski nasvet za vrtičkarje