Kaj storiti, če je vrt uničila toča? | Vrt | Nasveti, Postanimo samooskrbni

Kaj storiti, če je vrt uničila toča?

V teh dneh smo priča precej nestanovitnemu vremenu. Vsi tisti, ki smo se doslej za prognozo vremena obračali na pametne telefone ugotavljamo, da je napoved postala precej nezanesljiva. Podnebne spremembe prinašajo nove vremenske trende. Narava s temperaturnimi nihanji ne prizanaša rastlinskemu svetu, kot tudi ne ljudem in živalim. Aprila smo komaj čakali, da se zimske temperature umaknejo in potem je maj nenadoma postregel s pravo poletno vročino. Junij pa je prinesel sodne dneve. Kmetje in tudi vrtičkarji zaskrbljeno pogledujejo svoje pridelke. Kaj storiti, če naš vrt uniči toča? Če vsega pridelka nismo uspeli zaščititi pred točo, pa vendar izkušeni kmetovalci poznajo tudi prvo pomoč.

Po toči posaditi nove ali reševati poškodovane?

Za nasvet smo se obrnili na specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline, Mišo Pušenjak. Svetuje, da za pomoč plodovkam rastline v čim krajšem času po toči poškropimo s posebnimi naravnimi pripravki, ki vsebujejo morske alge. Pomagamo si lahko tudi s pripravkom iz cvetov in rastlin regrata ter cvetov ognjiča, od domačih pripravkov pa tisti iz sode bikarbone. Ker moramo to opraviti čimprej, je seveda smotrno, da si pripravke priskrbimo že prej.

Neodvisna aktivistka samooskrbe, Irena Rotar tolaži vrtičkarje, da se bo večina rastlinic lepo obrasla, med vrste pa lahko posejejo še novih stvari. »Pomembno je, da skrbite za vrt in uživate hrano, ki ste jo pridelali sami in jo poznate«.

»S pripravki bomo rastlinam pomagali, da zacelijo rane. Omenjeni pripravki delujejo kot obliži. Po tem pa moramo rastlinam pomagati, da si bodo čimprej opomogle«, pojasnjuje Pušenjakova. Toči namreč pogosto sledijo tudi močnejši nalivi in izčrpane rastline ponovno potrebujejo pomoč.

Najprej očistimo poškodovan pridelek. Porežemo poškodovane liste in plodove buč, kumar in drugih plodovk. Nato rastlinam ponudimo dodatno hrano. S pripravki pomagamo k čim hitrejšemu okrevanju, hitri rasti in krepitvi imunskega sistema. Uporabimo lahko na primer pripravek iz vrbovega lubja, ki bo rastlino zdravilo, in kopriv, ki bodo pripomogle k okrevanju. Drugi tak pripravek vsebuje morske alge in posebna hranila. Pušenjakova pojasnjuje: »Pomembno je, da biostimulatorje uporabimo po sončnem zahodu, saj so rastline zaradi vročine še vedno v slabi kondiciji. Uporabimo jih šele takrat, ko se ozračje zares dovolj ohladi. Bolje zvečer kot zjutraj.«

Dokler se rast ne vzpostavi, rastlinam na tak način pomagamo tedensko. Pomembno pa je tudi, da zaščitimo korenine, ki naj ne bodo izpostavljene soncu. Zato pripravimo zastirko.

Pušenjakova poudarja, da je poškodovane rastline vredno reševati. »Koreninski sistem je že dovolj razvit, da si bodo rastline opomogle. Paprika, paradižnik, buče in bučke se zelo lepo obrastejo«. Razvoj koreninskega sistema novih rastlin pa bo trajal enako dolgo kot okrevanje poškodovanih rastlin.

Toča paprika
Na prvi sliki prikazujemo poškodovane paprike v sredini junija. Potrgali smo plodove, obrezali rastline in uporabili pripravek. Na drugi sliki je jesenski pogled – pridelek je bil sicer nizek, a delo in sadike so bili poplačani. V ozadju je fižol, ki si je prav tako opomogel. Foto: arhiv Miša Pušenjak

»Glede na letošnje vreme, po dveh ali treh dneh rastline očistimo, odstranimo vse plodove, potem pa uporabimo lahko še bakrena listna gnojila. A vedno zvečer. Uporabite lahko tudi aminokislinske dodatke, a vedno zmerno in ne v vročini«.

»Korenček in peteršilj bosta lepo obrasla. Še vedno pa ni prepozno, da ju posejete znova. Za cvetačo in brokoli raje počakajte na avgust, lahko pa posadite zelje, brstični in listnati ohrovt. Podnje posejte užitni tolščak, med vrste pa nizek stročji fižol, seveda pa še ni prepozno niti za setev visokega fižola. »Pri nas na Štajerskem se seje še za petrovo, to je 29. junija. Kar posejte ga. Pa tudi že sedaj posejan se bo obrasel«.

Drugače je pri čebuli. Čebule ne rešujemo, ampak jo raje pustimo. Lani je ob poškodbah, ki so bile manjšega obsega zelo gnila. »Svetujem, da jo izpulite in uporabite, čeprav še ni velika. Tako lahko uporabite tudi del listov, ki jih enostavno, prepražite na olju in morda celo zamrznite. Vsaj nekaj boste rešili. Žal čebule zdaj nima smisla saditi na novo, morda pa lahko vseeno posejete nekaj stoletne čebule«.

Napotke Miše Pušenjak si lahko ogledate tudi v predstavitvi na tej povezavi.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo. Začne se pri izbiri…

Več...

Vrtnarski nasveti za začetnike

Domač vrt ni le prostor za prostočasni konjiček, temveč lahko s pravim pristopom postane glavni vir zelenjave in sadja za celotno gospodinjstvo. Četudi je vrtnarjenje za marsikoga samoumevna »znanost«, je za začetnike lahko tako trd oreh, da si zelenjavo, ki…

Več...

Kako zadržimo vodo v zemlji v sušnih obdobjih?

Uporaba zastirke, travnih muld ter grede »pogače« so učinkoviti načini za dolgotrajno zadrževanje vlage na vrtovih. Govorili smo z ddr. Ano Vovk Korže, ki na svojem »Učnem poligonu za samooskrbo« predstavlja v živo različne načine priprave gredic, da bodo med…

Več...

Vrtičkarji, pripravite se na sušo

Vremenoslovci napovedujejo rekordno vroče poletje. Vročina, suša in skrajne temperature močno prizadenejo vrtnine, ki nujno potrebujejo vodo. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako lahko v poletnem času kar najbolje obvarujete svoj vrtiček.Suša lahko bistveno vpliva na količino in kakovost pridelka, vendar…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem