Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Kaj po zakonodaji lahko velja za slovenski izdelek in kaj ne

Raziskava Eurobarometra je pokazala, da je za več kot osemdeset odstotkov slovenskih anketirancev pomembno, da so seznanjeni z izvorom živil, ki jih kupujejo. Javnomnenjske raziskave so tudi pokazale, da Slovenci najbolj zaupamo blagovnim znamkam slovenske živilske industrije. Razumljivo je, da so se temu prilagodili tudi slovenski veletrgovci in na trg poslali pisano paleto izdelkov z napisi, kot so Slovenija, moja dežela (Spar), 100 % slovensko (Mercator), Kakovost iz Slovenije (Hofer), Spoštujmo slovensko (Tuš) in Kakovost iz Slovenije – slovenski izdelek (Lidl).

A kaj take trženjske obljube slovenskemu potrošniku dejansko zagotavljajo? Za razliko od živil, ki so vključena v evropsko shemo kakovosti “zaščitena označba porekla“, pri zgoraj naštetih linijah izdelkov ni nujno, da so bile same surovine pridelane v Sloveniji. Po veljavni zakonodaji namreč prostovoljne oznake oziroma blagovne znamke niso nujno povezane s krajem izvora surovine.

Za slovenski izdelek se tako lahko šteje izdelek, ki je v Sloveniji v celoti pridobljen ali proizveden oziroma je bil tu dovolj predelan. Slednje pomeni, da je bila v Sloveniji opravljena bistvena proizvodna faza. Nikakor pa torej ni nujno, da gre za izdelek, katerega sestavine so slovenskega izvora.

Glavni namen zakonodaje s področja označevanja živil je potrošniku zagotoviti vse potrebne informacije za odločitev o nakupu. V tem procesu ozaveščanja pa nosi znaten del odgovornosti tudi potrošnik, saj velja vedno skrbno in v celoti prebrati označbo na živilu.

Uredba EU št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom določa, katere obvezne elemente morajo take označbe vsebovati. Med te obvezne elemente sodijo podatki o nosilcu živilske dejavnosti, ki je odgovoren za podatke na označbi. Navedba države porekla ali kraja izvora pa je obvezna samo v primeru, kadar bi bila izpustitev tega podatka lahko za potrošnika glede izvora artikla zavajajoča.

Za nekatera živila velja pri označevanju izvora poseben režim. Pri svežem, nepredelanem sadju in zelenjavi mora biti označena država pridelave, pri olivnem olju je treba označiti državo, v kateri je bilo olje pakirano, pri svežih ribah je obvezna navedba imena dela morja ali številke FAO za del morja, kjer je bila riba ulovljena (pri sladkovodnih ribah je obvezna oznaka porečja). Pri vinu mora biti označena izvorna regija države, pri medu je zapovedana označba države pridelave ali vsaj delitev na izdelke, ki so bili ali niso bili pridelani v EU. Pri jajcih morata biti na oznaki tako številka hleva, v katerem so kokoši znesle jajca, kot številka pakirnega obrata. Pri govejem mesu mora imeti izdelek označeno državo rojstva in reje živali pa tudi državo, kjer sta bila opravljena zakol in razsek. Pri svinjini, perutnini, ovčjem in kozjem mesu je treba navesti, kje je bila žival vzrejena in zaklana, medtem ko navedba države skotitve oz. izvalitve ni obvezna.

Tako torej zakonodaja zapoveduje za navedena živila. Za vsa druga pa velja, da je nosilcem živilske zakonodaje prepuščena izbira o tem, ali bodo navedli podatke o kraju izvora surovin živil, in sicer:

  • če pri tem ne bodo zavajali potrošnika in
  • če lahko s sledljivostjo dokažejo verodostojnost svojih prostovoljnih navedb.

Za vsak primer še enkrat: oznaka o državi porekla izdelka je po veljavni zakonodaji vezana na konkretno državo, v kateri je bila opravljena zadnja faza proizvodnje določenega izdelka. Potrošniku je tako po navadi na voljo podatek glede porekla končnega izdelka, ne pa tudi glede kraja izvora surovine.

Da se izognemo zmedi, si lahko poskusimo razumevanje veljavne ureditve utrditi na nekaj konkretnih primerih. Mleko Milfina iz Hoferjeve linije Kakovost iz Slovenije Ljubljanske mlekarne dejansko proizvajajo v Sloveniji, a kraj izvora surovine ni znan, vendar živilo zaradi dodane vrednosti predelave vseeno sme nositi naziv Kakovost iz Slovenije. Popolnoma v skladu z zakonodajo je tudi recimo Lidlovo vakuumsko zapakirano svinjsko meso, ki ga omenjeni veletrgovec trži kot slovenski izdelek. Žival je bila sicer vzrejena, zaklana in razkosana v Avstriji, a so bili končni mikrokonfekcijski razsek, določitev roka uporabnosti in pakiranje v posebnih pogojih opravljeni pri slovenskem podjetju Celjske mesnine … Poleg tega pa ima izdelek na označbi slovenski ovalni veterinarski žig, zato ga je moč – ker so na embalaži korektno navedeni vsi zahtevani podatki o izvoru surovine – popolnoma zakonito tržiti pod prostovoljno označbo Slovenski izdelek.

Znak Izbrana kakovost - Slovenija

Kakovostni mlečni in mesni proizvodi, ki so pridelani in predelani v Sloveniji, bodo kmalu dobili novo označbo in potrošnikom olajšali izbiro.

Ob zgoraj navedenih podatkih postane še toliko bolj jasno, kako pomembna je v procesu zagotavljanja kakovostne hrane vloga aktivnega potrošnika, ki je dobro seznanjen z vsebinami deklaracij na posameznih prodajnih artiklih.

Slovenski pridelovalci in predelovalci hrane se zavedajo, da je jasna informacija o izvoru surovine za potrošnika zelo pomembna, zato z veseljem napovedujemo, da bo prepoznavanje v Sloveniji pridelanih in predelanih kakovostnih proizvodov kmalu enostavnejše. Uvaja se namreč nova shema kakovosti “Izbrana kakovost”.


Sorodni članki

Napotki za filiranje ribe

Naučite se filirati ribo sami, saj jo tako lahko porabite za več jedi. Z malo truda in spretnosti vam bo zagotovo uspelo! Na koncu je dodan tudi video filiranja, ki ga opravi chef Uroš Štefelin.Pri nakupu rib se je najbolje…

Več...

Zakaj kupovati slovenske ribe in školjke?

Naj bodo ribe od naših, slovenskih ribičev, čim večkrat na krožniku. So izredno pomemben del prehrane, na voljo pa nam je zelo bogat izbor tako sladkovodnih kot morskih rib. Na dnu prispevka poglejte tudi seznam ponudnikov slovenskih rib. Ribe in…

Več...

Martinovo je dan vina in dobre kulinarike

Martinovo je najbolj prepoznavno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo. Praznujemo ga 11. novembra in še ves teden. Obeležuje se kot dan, ko iz mošta nastane vino.Martinovo se v Sloveniji obeležuje na god sv. Martina in pri…

Več...

Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila

Knjižica / brošura, ki si jo lahko prenesete na spodnji povezavi v slovenskem in angleškem jeziku, je namenjena vsem, ki jih zanimajo zaščiteni kmetijski pridelki in živila, ter pomen zaščite in zaščitnih znakov na embalaži kmetijskih in živilskih proizvodov. Prav…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem