Kaj pa domači sok?

Domači sokovi dandanes veljajo za posebno specialiteto. Ceni jih vse več slovenskih kupcev, ki zavestno posegajo po kakovostnejši hrani in pijači. Večina pridelovalcev pravi, da povpraševanje po naravnem soku pogosto presega ponudbo, saj »ko stranka enkrat takšen sok poskusi, ga potem tudi kupi«. Tovrstnih »povratnikov« pridelovalci opažajo vedno več; videti je, da se mreža porabnikov domačega soka širi tako rekoč hkrati z ustnimi priporočili.

»Tisti, ki poskusijo, tudi kupijo!«

Lokalni pridelovalci in predelovalci sadja so si skorajda enotni, da se povpraševanje po lokalno predelanem in pridelanem sadju povečuje. »Odkar smo pred šestimi leti začeli ponujati 100-odstotni jabolčni sok iz integrirane pridelave, se je povpraševanje vsako leto dvignilo za 15 odstotkov. V letu 2013 smo ga pripravili za 30 odstotkov več kot leto prej,« pravi Gašper Kokot, vodja enote Kmetijske zadruge Šaleška dolina, kjer prodajajo večinoma jabolčni sok. V lastni polnilnici bodo začeli jabolčnemu soku kmalu dodajati še grozdje, hruške in korenček. Za sok so lani na Ptuju prejeli priznanje kakovosti »Dobrote z naših kmetij«. Naslednji korak je pridobitev dodatnih shem, kot je višja kakovost, poudarja Kokot.

Izmed dvajsetih vprašanih lokalnih pridelovalcev in predelovalcev – večina jih je navedena na seznamu na spletni strani nasasuperhrana.si – jih največ prideluje prav jabolčni sok. Sadna drevesa, zlasti jablane, so v Sloveniji močno razširjena, saj predstavljajo okoli 70 odstotkov vseh intenzivnih sadnih nasadov. Jabolčni sok je na drugi strani zapisan v slovensko tradicijo kot tekočina za potešitev žeje in kot naravno krepčilo. Na sadjarski kmetiji Trstenjak iz Ljutomera pravijo, da je jabolčni sok nosilec njihove proizvodnje sokov, ki letno presega 300.000 litrov. »V zadnjih petih letih smo proizvodnjo popeterili!« pravi gospod Trstenjak, ki ima za svoje izdelke tudi ekološki certifikat.

Povpraševanje po domačih sokovih v primerjavi z drugimi sadnimi pijačami sicer raste, a je promocija teh izdelkov za manjše proizvajalce še vedno glavna ovira. »Načeloma se vse proda, vendar smo pri promociji največkrat vezani na dneve odprtih vrat, razne sejme in ustno izročilo,« razmišlja glava Kmetije Kastelic iz Novega mesta, ki pridela okoli 400 litrov grozdnega soka letno.

Zanimanje za domači sok se po besedah Andreja Kovačiča, pridelovalca jabolčnega soka z Bizeljskega, seli od »zasebnih kupcev v gostilne in kmečki turizem. Trenutna ekonomska situacija se pozna«. Kljub temu povpraševanje postopno raste, vsaj na območju Ljubljane in Gorenjske, kjer Kovačič proda levji delež od 10.000 litrov jabolčnika iz integrirane pridelave na leto.

Slovenci smo dovzetni za izbiro zdravju manj škodljivih izdelkov. Tako imenovani »eko-bio trend opažamo vse pogosteje. Denimo, tisti, ki enkrat poskusijo domači sok, ga na koncu tudi kupijo,« pravi Lidija Šipek s Kmetije Šipek iz okolice Maribora, kjer hkrati izvajajo projekt spodbujanja lokalne samooskrbe.

Mobilna stiskalnica – primer dobre prakse

Ekipa krajinskega parka Goričko je lani izvedla partnerski slovensko-madžarski projekt Mobilna stiskalnica, s katerim so v 22 dneh iztisnili 33.000 litrov jabolčnega soka. Cilj projekta je bil pridelava jabolčnega soka iz jabolk z visokodebelnih neškropljenih travniških sadovnjakov z območja krajinskega parka Goričko. Izdelek je povsem ekološki, saj sadja iz intenzivnih sadovnjakov niso stiskali.

»Ljudje so pripeljali svoja jabolka in za simbolično ceno 1 evro, kolikor stane 5-litrska embalaža, dobili pravi motni jabolčni sok. Na začetku so bili skeptični, a na koncu smo oskrbeli 230 gospodinjstev. Stroj za stiskanje je namreč izdelan tako, da jabolka opere, jih stisne, prefiltrira in na koncu sok še pasterizira. Odprt sok tako zdrži do 4 tedne, zaprt pa leto dni,« pravi Uroš Koštric, član ekipe Mobilna stiskalnica. Kot poudarja, se je projekt, financiran s sredstvi EU, izkazal za popoln zadetek.

»Še več: izkušnja z mobilno stiskalnico kaže, da ljudje vedno bolj povprašujejo po soku, sploh če jim je ponujena ustrezna infrastruktura,« sklepa Koštric, ki bo spremljal mobilno stiskalnico še pet let, kakor dolgo morajo trajati aktivnosti projekta.

Ovire, kriza in strah

Pogovor z majhnimi pridelovalci in predelovalci, sploh takšnimi, ki sok izdelujejo v okviru dopolnilnih dejavnosti, kaže, da jih skrbijo zlasti negotovost odkupa, stroški in čas za potrebna dovoljenja, skupaj z določenimi omejitvami. Čeprav za svoje količine sadja večinoma nimajo tržnih viškov, se bojijo vpliva trenutnega ekonomskega položaja in izginevanja alternativnih trgovskih mrež. »Ko pa enkrat le prideš do stranke, se ta rada vrne,« opaža eden izmed primorskih lokalnih pridelovalcev sadja.

Kaj pa domači sok?
Ocenite stran


Sorodni članki

Nagrajeni bio zelenjavni sok rdeče pese

Če ste bili kdaj slabokrvni, so vam znanci verjetno najprej svetovali uživanje rdeče pese – po babičinem receptu se kar na tešče zaužije sok sveže pese in korenčka. A če nimate sokovnika, si ne želite rdeče obarvati kuhinje in še…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem