Kaj o vašem krožniku pravi statistika?

Slovenci jemo vse več zelenjave, medtem ko samooskrba z zelenjavo v Sloveniji zadnjih petnajst let peša. Samooskrba z mesom je visoka, vendar nekoliko upadla, na področju mleka pa smo še vedno visoko samooskrbni, kažejo nedavno objavljeni podatki republiškega statističnega urada za leto 2015.

Povprečen Slovenec je lani pojedel 109 kilogramov zelenjave, 88 kilogramov mesa in 83 kilogramov sadja. Zelo spodbudno je, da se je poraba zelenjave na osebo v lanskem letu zvišala za pet kilogramov letno. Na krožniku povprečnega prebivalca je bilo vsak dan 300 gramov zelenjave in 270 gramov sadja. To je znotraj dnevno priporočene količine, ki znaša 250 do 400 gramov za zelenjavo in celo presega dnevno priporočeno količino sadja, ki znaša 150 do 250 gramov.

Manjka nam lokalne zelenjave, sadja in krompirja

Samooskrba z zelenjavo je bila lani 38-odstotna. Slovenski kmetje so je proizvedli 92.000 ton, porabili smo je 238.000 ton. Lani smo v Sloveniji pojedli 146.000 ton uvožene zelenjave, kar je največ v zadnjih petnajstih letih. Na našem krožniku je bilo le 39 odstotkov lokalno pridelane zelenjave. Pridelali smo 11 odstotkov več ekološke zelenjave kot predlani, oziroma 1600 ton.

Nizko stopnjo samooskrbe beležimo tudi pri svežem sadju in krompirju. V slovenskih sadovnjakih so lani pridelali 156.000 ton svežega sadja, medtem ko smo ga porabili 256.000 ton. Od zaužitega svežega sadja je bilo le 60 odstotkov pridelanega v Sloveniji. Sicer pa smo lani pridelali 27.400 ton ekološkega sadja, kar je za 49 odstotkov več kot predlani.

Lani je bilo v Sloveniji pridelanih 91.000 ton krompirja, porabili smo ga 154.000 ton. Na našem krožniku je bilo povprečno vsak dan 186 gramov krompirja – od tega je samo dobrih 100 gramov (59 odstotkov) predstavljal lokalno pridelani krompir.

Samooskrba z mesom je nekoliko upadla

V letu 2015 smo pridelali 135.000 ton mesa in ga porabili 180.000 ton. Stopnja samooskrbe z govejim mesom je bila 98-odstotna, s perutnino 103-odstotna, z drobnico pa 85-odstotna. Najnižja je bila samooskrba s svinjskim mesom, in sicer 34-odstotna. V primerjavi z letom 2014 je samooskrba z govedino upadla za sedem odstotkov, s svinjino za štiri, s perutnino pa za osem odstotkov.

V Sloveniji ni dovolj klavnic, primernih za klanje živali iz ekološke reje. To vpliva na padec količine ekološko pridelanega mesa – kljub temu, da se ekološka reja nekaterih vrst živali v Sloveniji povečuje.

Visoka samooskrba z mlekom

Slovenija je na področju mleka 120-odstotno samooskrbna. Kljub temu je na naših trgovskih policah le 50 odstotkov lokalno pridelanega mleka oziroma mlečnih izdelkov.

Slovenski kmetje so lani proizvedli 155.300 ton surovega mleka, ki so ga odkupile in predelale slovenske mlekarne. To je na podobni ravni kot leto prej. Lani so naše mlekarne proizvedle nekoliko več konzumnega mleka in smetane, ostalih mlečnih izdelkov pa manj glede na leto prej.

Izvažamo mleko, uvažamo sir

Izvoz surovega mleka je bil rekorden. Izvozili smo ga 304.000 ton, kar je 12 odstotkov več kot predlani. Uvoz mleka pa je bil najmanjši od leta 2007. Uvozili smo 50.000 ton oziroma 8 odstotkov surovega mleka manj kot predlani. V primerjavi z letom 2014 sta se močno povečala tako uvoz sira (za 22 odstotkov) kot izvoz sira (za 45 odstotkov).

Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije lahko dostopate do več podatkov o bilancah proizvodnje in potrošnje mesa, zelenjave, sadja, žita itd. ter mleka in mlečnih izdelkov.