Kaj jesti poleti?

Poletje je čas, ko sta nam v izobilju na voljo sadje in zelenjava, zato je najbolje, da priložnost izkoristimo. Na krožniku naj se znajdejo lažje in hranilne jedi, ki nam dajo dovolj energije, med drugim tudi za spopadanje s poletno vročino.

Višja povprečna temperatura pomeni obremenitev za telo in hidracija je naša prva skrb. Vroči dnevi običajno zmanjšajo tek, telo pa si spontano želi lahkotnejše hrane. Najboljša izbira je, če posežemo po sočni, sezonski in lokalno pridelani hrani. Še posebej po takšni, ki ima kljub lahkotnemu videzu dovolj hranilne vrednosti, da poteši lakoto. Ravno poleti lahkouživamo v najširši izbiri kakovostnih sezonskih in lokalno pridelanih živil, ki nas primerno nasitijo in hidrirajo. Kaj torej jesti poleti?

Poletje je čas za lokalno pridelano hrano

Če kdaj, potem je poleti čas, ko je kupovanje sadja in zelenjave, ki ima za seboj na stotine kilometrov, nesmiselno. Sveže obrano lokalno sadje in zelenjava imata najvišjo možno vsebnost vitaminov, mineralov, vlaknin in hranilnih snovi. Slednje najdemo v sezonskih živilih, kot so paradižnik, paprika, kumare, mladi krompir, čebula, ohrovt, cvetača, brokoli, špinača, blitva, stročji fižol, bučke in od sadja zlasti jagodičevje.

Dvignjene grede s sezonsko zelenjavo

V iskanju ravnovesja

Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje je lovljenje pravega ravnovesja med vnosom beljakovin, maščob in vlaknin. Lakoti zares zadostimo s kombinacijo vsega trojega. Glavni obroki so lahko sestavljeni iz zelenjave, ki ji dodamo nekaj maščob; recimo dušena blitva z olivami in paradižnikom, brokoli v solati, kumarična solata z drobnjakom in kislo smetano ipd. Pripravljeno zelenjavo lahko obogatimo s prelivom iz različnih olj, s smetano, z doma pripravljeno omako in podobnim.

Med viri beljakovin, trdijo številni prehranski strokovnjaki, ni treba prisegati le na pustega piščanca, dovolj zdrava izbira so tudi kuhana jajca, dimljene ribe, kozji sir, pršut in drugo. S kombinacijo zdravih beljakovin, maščobe in obilo zelenjave, ki je na voljo poleti, si zagotovimo pravo mero hranil in s tem pravo sitost.

trije sadni smutiji

Poletje je čas za dodaten vnos tekočine

Poletni  vročinski valovi nas silijo vsaj k izpolnjevanju, še rajši pa preseganju priporočenega dnevnega vnosa tekočine, ki naj bi se gibal okoli osem ali več kozarcev tekočine na dan. V kontekstu poletnega prehranjevanja in sladkanja je izbira svežega sadja obilna, recimo lubenic in melon za hidracijo ter jagodičevja za ustrezno mero antioksidantov.

Kadar nam vročina zbija tek, so vmesna hranilna postaja lahko kozarec hladnega mleka, jogurta ali kefirja, dodatno okrepčilo pa so lahko tudi zdravi poletni napitki.

Preizkusite nekaj naših super poletnih receptov

Hladna EKO kumarična juha – recept

Kumarična solata s kislo smetano – recept

Medene perutničke z žara – recept

Poletna solata z redkvicami in jajcem – recept

Malinova torta brez peke – recept

Preberite tudi:


Sorodni članki

Krompirjeve počitnice čas za uživanje v dobri kulinariki

Krompirjeve počitnice so v Sloveniji priljubljen čas za družinsko druženje in kulinarično raziskovanje. Izraz »krompirjeve počitnice« izvira iz časa, ko so otroci v šolah imeli prosti čas za pomoč pri okopavanju krompirja na družinskih kmetijah. Danes je ta čas idealna…

Več...

Zaščitimo našo zemljo danes za hrano na krožniku jutri

Na javnem posvetu z naslovom Kmetijska zemljišča – steber prehranske varnosti, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so strokovnjaki, predstavniki kmetijskih organizacij in državni uradniki razpravljali o ključnih izzivih na področju prehranske samooskrbe, zaščite kmetijskih zemljišč…

Več...

Svetovni dan hrane 2024

Letos, ob svetovnem dnevu hrane 2024, ki poteka pod geslom »Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost«, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) poziva k večjemu prizadevanju za zagotavljanje osnovne človekove pravice do hrane.Glavni poudarki so…

Več...

10 nasvetov za manj živilskih odpadkov

Z nekaj preprostimi odločitvami lahko bistveno zmanjšamo presežke hrane ter se usmerimo v bolj trajnostno prehranjevanje. Zelo veliko presežkov hrane nastaja v gospodinjstvih, ki proizvedejo kar 52 % odpadne hrane, zato je najbolje začeti pri sebi. Z vami delimo nekaj…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem