Jagodičje: najboljši okus pomladi

Jagodičje je eden najokusnejših znakov, da je pomlad resnično prišla. Jagode, maline, borovnice, haskap jagode, ribez in ostalo nas vsako leto znova razveselijo s svojo svežino, barvami in predvsem okusom. Ti majhni sadeži niso le sladek prigrizek, ampak prava kombinacija arom, ki jo težko najdemo pri katerem drugem sadju. Zanimivo je, da njihov okus ni vedno enak – jagode, obrane v jutranjih urah, pogosto razvijejo bolj izrazit vonj kot tiste, obrane sredi dneva. Prav takšni detajli dajejo jagodičju poseben čar. Pri jagodičju je svežina ključnega pomena, saj se kakovost in aroma po obiranju hitro spreminjata. Prav zato je izbira sadja iz bližnjih kmetij pogosto najboljša odločitev – pot od nasada do potrošnika je krajša, s tem pa je tudi verjetnost, da bo sadje res sveže, največja. Pri nakupu nam je lahko v pomoč tudi oznaka »izbrana kakovost – Slovenija«, ki potrjuje preverjeno poreklo in nadzorovano pridelavo.

Čeprav jagodičje danes najdemo na trgovskih policah skoraj vse leto, ima vpliv na tisti pravi okus in vsebnost zdravju koristnih snovi predvsem sezona. V Sloveniji zorijo plodovi v času, ko so dnevi dolgi, noči pa še dovolj sveže, kar pomembno vpliva na razvoj sladkorjev in aromatičnih snovi. Zato lokalno pridelano jagodičje pogosto navduši z bolj polnim okusom, intenzivnejšim vonjem in prijetno teksturo. Razlika je opazna že ob prvem ugrizu.

Kaj sodi med jagodičje?

Med jagodičje uvrščamo različne vrste drobnega sadja, kot so jagode, maline, robide, borovnice in ribez, pa tudi kosmulje ter nekatere manj poznane vrste, kot so haskap (užitno modro kosteničje), aronija, bezeg, šipek, rakitovec, šmarna hrušica in drobnoplodni kivi. Skupna jim je majhnost plodov, bogata aroma, izrazite barve in vsestranska uporabnost v prehrani, pa tudi razmeroma slaba skladiščna obstojnost, zaradi katere jih je najbolje uživati čim bolj sveže ali jih hitro predelati.

Posebnost jagodičastih rastlin je njihov način zorenja, saj plodovi pri večini vrst ne dozorijo hkrati, temveč postopoma, skozi več dni ali celo tednov. Postopno cvetenje in zorenje imata še eno pomembno prednost, predvsem pri zgodnjih vrstah lahko takšen razvoj vsaj delno zmanjša tveganje za izgubo pridelka zaradi spomladanske pozebe, saj morebitne nizke temperature običajno ne prizadenejo vseh cvetov hkrati.

Dlje časa sveži plodovi

Za potrošnike to pomeni daljše obdobje dostopa do svežih plodov. K temu dodatno prispevata tudi bogat izbor različnih sort ter razgibana geografska lega Slovenije, ki omogoča pridelavo jagodičja od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. K temu pomembno prispevajo tudi napredne tehnologije pridelave, s katerimi smo sezono dodatno podaljšali in izboljšali kakovost pridelka. Pridelovalne površine so danes pogosto zaščitene z mrežami proti škodljivcem in toči ter z različnimi oblikami tunelov in rastlinjakov, ki zmanjšujejo vpliv vremenskih razmer. Takšni sistemi preprečujejo, da bi bile rastline dalj časa mokre zaradi dežja, s čimer se zmanjšuje pojav bolezni in posledično tudi potreba po uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Pomembno vlogo imajo tudi sodobni namakalni sistemi, ki omogočajo stabilno in zanesljivo pridelavo tudi v sušnih obdobjih.

Jagodičje pa ni zanimivo le z vidika pridelave, temveč tudi kot priložnost za razvoj kmetijstva. Vedno več mladih se odloča za pridelavo jagodičja, saj lahko že na manjših površinah dosežejo dobro ekonomiko pridelave. Prav zato je pomembno, da takšne pridelovalce podpiramo z izbiro lokalnih izdelkov.

Ekološki certifikat

Zanimivo je tudi, da je prav jagodičje med svežimi sadnimi vrstami ena izmed vodilnih skupin po deležu ekološke pridelave. V Sloveniji ima že več kot 40 % pridelovalnih površin z jagodičjem ekološki certifikat, k čemur pomembno prispevajo tudi novejši nasadi haskapa oziroma užitnega modrega kosteničja, ki ga pridelovalci vse pogosteje gojijo za svežo porabo in predelavo.

Če imate le nekaj prostora na vrtu, balkonu, terasi ali celo na okenski polici, ga namenite tudi jagodičju. Mnoge vrste uspešno rastejo v loncih ali manjših koritih in ne potrebujejo veliko prostora. Doma pridelano jagodičje ima posebno vrednost tako zaradi svežine in okusa, kot tudi zaradi zadovoljstva, ki ga prinese lastna pridelava. Nekaj plodov, obranih neposredno z rastline, pogosto pomeni veliko več kot polna posodica iz trgovine.

»Pri nakupu je dobro zaupati svojim čutom. Najboljše jagodičje ima prijeten vonj, enakomerno barvo in čvrsto strukturo. Če želimo res sveže in lokalno sadje, bodimo pozorni tudi na poreklo. Oznaka »izbrana kakovost – Slovenija« je zagotovilo, da je bilo sadje pridelano pod nadzorovanimi pogoji in da podpira domačo pridelavo.«

Dr. Nika Cvelbar Weber,

Kmetijski inštitut Slovenije

Kako shranjevati jagodičevje?

Če jagodičja ne uspemo porabiti svežega, ga lahko za kratek čas shranimo v hladilniku, najbolje v zaprti posodi v predalu za sadje in zelenjavo, kjer so temperature običajno nekoliko nižje. Tako dlje ohranimo svežino in kakovost plodov. Pri večjih količinah je najbolje, da viške čim prej zamrznemo, saj na ta način ohranimo večji del vitaminov in drugih zdravju koristnih snovi, ki se pri toplotni obdelavi bistveno zmanjšajo. Tako sveži kot zamrznjeni se odlično obnesejo v smutijih, sladicah, domačem sladoledu ali kot sadni preliv, prav tako pa ga lahko predelamo v marmelade in sokove ter si del poletja shranimo za hladnejše mesece.

Odlična, vse bolj priljubljena možnost shranjevanja je tudi liofilizacija oziroma sušenje z zamrzovanjem, pri katerem jagodičje ohrani svojo obliko, barvo, aromo in velik delež hranilnih snovi. Tako pripravljeno sadje je priročno za uporabo v jogurtih, kosmičih ali kot zdrav prigrizek.

Jagodičje je eno tistih živil, ki ne potrebuje veliko dodatkov. Najboljše je sveže, rahlo ohlajeno in pripravljeno povsem preprosto. Lahko ga dodamo jogurtu, kosmičem ali drugim sadnim jedem, ali pa ga uporabimo kot osnovo za sladice.