Jabolko za nasmeh malih sadjarjev

Jabolka so razdelili med sosede in sorodnike. Iz njih so stisnili jabolčni sok. Jabolčnik je bil bister in okusen. To je bil dogodek za vse vaške otroke, ki so pritekli poskusit sok. Vsi so pili iz istega kozarca. Babica je ta čas spekla okusen jabolčni zavitek. Otroci so ga hiteli jesti. Vsi so se veselili in lepo imeli. Drug do drugega so bili prijazni in so si med seboj izposojali stvari ter si pomagali. Menjavali so pridelke in skrbeli za to, da hrane niso metali stran. Z ogrizki in olupki so hranili domače živali. Za hrano so se trudili in jo znali veliko bolj ceniti.”

Tako nas radosti odlomek iz zmagovalne kratke zgodbe na natečaju projekta Jabolko za nasmeh, ki so ga ob finančni podpori Ministrstva za kmetijstvo uspešno zaključili v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Pričujoči ganljivi zapis so družno prispevali učenci prvega razreda OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. A izbor za najlepšo kratko zgodbo je bil le delček plemenitega projekta.

Najodmevnejše so bile gotovo sadjarske delavnice za otroke. Na povabilo se je odzvalo dvanajst šol iz brkinskega sadnega okoliša. Pet izmed njih – osnovne šole v Košani, Pivki, Prestranku, Divači in Ilirski Bistrici – je zdaj bogatejših za večje sadovnjake; na ostalih sedmih so ti sadovnjaki zaradi pomanjkanja prostora nekoliko manjši. Pod nadzorom mentorjev so učenci sicer posadili največ jablan, a niso pozabili tudi na hruške, češnje, šparglje, maline in jagode.

In kako so se sodelujoči kratkohlačniki odzvali na imenitno priložnost, ki jim je bila ponujena? “Z velikim zanimanjem,” zatrjuje Darja Zadnik, koordinatorka projekta in svetovalka za razvoj podeželja pri KGZ Nova Gorica. “Kljub temu da je šlo za otroke s podeželskega okolja, jih velika večina ni vedela, kako se posadi drevo! Nekaj več je bilo znanega samo nekaj izjemam, ki so jih o sadjarskih osnovah podučili stari starši. Vse bolj se zdi, da je bila tista vmesna generacija – torej generacija, ki ima zdaj otroke v osnovni šoli – za tradicionalna znanja kmetovanja nekako izgubljena generacija. Ampak, veste kaj? Na naših delavnicah so otroci sajenje dreves spremljali z izjemnim zanimanjem! Mnogi so preprosto stali tam in se čudili. Vpijali so informacije, tako o samih drevesih kot o tehniki sajenja.”

Na delavnicah je bilo največ učencev od prvega do šestega razreda osnovne šole. Po poročanju očividcev so bili nadobudni prihodnji sadjarji najbolj navdušeni, ko so se lahko sajenja lotili sami. “O, kako so se prerivali, da so prišli do lopate ali vil, da so lahko tudi sami kaj fizično postorili!” se nasmehne Darja Zadnik. “Glede na njihove reakcije me ni prav nič strah, da za ta drevesa ne bi skrbeli tudi v prihajajočih letih, tako kot so obljubili. Mi jim bomo pa pri tem vedno na voljo s konstruktivnimi nasveti.”

Poleg že omenjenega natečaja za najboljše tri kratke zgodbe je projekt vključeval tudi natečaj za najboljše tri risbice na temo sadjarstva in vzajemnosti. Na KGZ Nova Gorica so v jesenskem času priredili naravoslovne dneve, na katerih so lokalne šole dijake popeljale na izbrane kmetije. Zakaj? Da so lahko na delavnicah pridobljeno znanje preizkusili še v praksi. In kjer so se med drugim lahko naučili, da najlepše ni vedno najboljše – vsaj pri sadju ne!

Poleg promocije plemenitosti in koristnosti uživanja lokalne hrane je bila druga nosilna nota projekta solidarnost. V ta namen je KGZ Nova Gorica v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste Polje dve skupini petdesetih mestnih otrok popeljal na deželo. Prva skupina je tako romala v Istro, kjer so lahko otroci za veliki finale izobraževalne ekskurzije pobirali jagode v rastlinjaku Kmetijske zadruge AGRARIA Koper in pod strokovnim vodstvom presajali sadike vrtnin. Druga skupina je bila deležna obiska štirih kmetij v Brkinih, kjer je lahko stiskala in okušala jabolčni sok. Obe četici sta zažareli, ko sta zvedeli, da bosta lahko plodove svojega truda odnesli domov. “Zelo hitro je bilo očitno, kako dragocena izkušnja je bila to za mestne otroke,” se namuzne Darja Zadnik, “nekateri niso še nikoli sadili rastlin ali sploh potipali zemlje … Da ne govorimo o čudenju in navdušenju nad živalmi, ki so jih videli na kmetijah. Nekateri mestni otroci žal očitno res živijo v precej drugačnem svetu.”

Kot da vse to še ne bi bilo dovolj, je projekt Jabolko za nasmeh solidarnostno komponento okrepil tudi z neposrednim povezovanjem lokalnih kmetov in socialno ogroženih mestnih družin. Na območju Brkinov (kot seveda tudi širše po regiji) vsako leto propadejo vse prej kot zanemarljive količine nepobranega in neprodanega sadja, medtem ko je čedalje več otrok vsaj občasno lačnih. Se mar ti dve dejstvi, navedeni takole drugo ob drugem, ne slišita hudo skregani z zdravo pametjo in občo človeško dostojnostjo? Tudi zato so v KGZ Nova Gorica nekaj neprivilegiranih družin, ki jim manjka zdrave hrane, septembra in oktobra povezali z lokalnimi kmetijami, kjer v času obiranja vedno primanjkuje pridnih rok.

Če vse našteto seštejemo in primaknemo še vsebinsko in obenem radostno rajajočo zaključno prireditev 9. oktobra v Pivki, lahko prikimamo, da je bil projekt izjemno uspešen. “V vsaki generaciji najdemo posameznike, ki jih narava in kmetijstvo še posebej zanimata. To so prihodnji kmetovalci, ki bodo s svojo marljivostjo in inovativnim duhom poskrbeli, da tudi v prihajajočih desetletjih ne bomo lačni,” so občutke strnili na KGZ Nova Gorica. “Veseli in ponosni smo, da pri njihovem izobraževanju tudi mi lahko prispevamo svoj mali del.”


Sorodni članki

Pomembno je, kaj dobijo na krožnik

Zdrava konkurenca v tržnih pogojih prinaša tudi ponudbo iz tujine. Ponudniki pa ne sledijo vedno standardom, ki veljajo v našem prostoru. Hkrati masovna proizvodnja, ki se večinoma odvija na drugi strani naše meje, znižuje ceno vsem proizvodom. S tem se…

Več...

Naše super sadje – sadje iz bližine

K shemi »Izbrana kakovost – Slovenija« so ta mesec pristopili tudi slovenski sadjarji. S to potezo izkazujejo svojo skrb za slovenskega potrošnika, saj bodo v interesu boljše prepoznavnosti ter zagotavljanja izvora in kakovosti svojih pridelkov deležni še večjega nadzora. A…

Več...

Povsod je lepo, doma je najlepše - tudi zajtrkovati

Že slovenski pregovor »Po jutru se dan pozna« nakazuje pomen zgodnjih jutranjih ur za delovno uspešnost dneva. Starši, vzgojitelji in mentorji smo tisti, ki v naših otrocih prebujamo navade in odnos do stvari ter življenja. Če je vaše oko našlo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem