Jabolko - tradicionalna sadna osvežitev iz naših krajev Izbrana kakovost, Sadje Jabolka
Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Jabolko – tradicionalna sadna osvežitev iz naših krajev

V Sloveniji pridelujemo raznoliko sadje, ki lahko zadovolji še tako zahteven okus potrošnika. Med vsemi vrstami sadja prevladuje pečkato sadje, katerega tipični predstavnik so jabolka, ki jih lokalni sadjarji pridelajo daleč največ. V skupino pečkarjev spadajo tudi hruške, kutina, nashi, nešplja in japonska nešplja. Ta sadna skupina nam nudi široko paleto okusov, vse od sladkega do trpkega, zato je njihova uporaba zelo priljubljena še iz časov naših prednikov. Katero jed pa vi najraje pripravite iz jabolk?

Pečkarji nas s plodovi razveseljujejo od pozne pomladi oziroma zgodnjega poletja, ko nas na primer razveselijo prve hruške, kot je ‘Junijska lepotica’. Postopoma jih lahko obiramo vse do pozne jeseni. Celo znotraj posamezne vrste, kot je jablana, najdemo sorte, ki zorijo julija, in take, ki zorijo šele konec oktobra. Sadjar mora zato zelo dobro poznati zahteve posamezne sorte in temu prilagoditi način pridelave.

Široka paleta okusov: vse od sladkega do trpkega

Okus sočnega, sladkega jabolka si zlahka prikličemo v spomin. Plodovi pečkatega sadja so lahko v užitni zrelosti sladki, kar velja za jabolko, pa tudi šmarno hrušico, hruško ali nashi. Drugi plodovi imajo bolj poudarjeno kislino, kot je značilno za japonsko nešpljo, ali vsebujejo precej taninov in so zato trpki, kot je aronija. Nekateri plodovi, kot sta nešplja in skorš, se morajo pred zaužitjem umediti. Tako sta na primer kutina in nešplja najboljši za uživanje, ko sta predelani v marmelado. Pečke pri sadju so grenke in trpke, zato jih po navadi zavržemo.

Ali ste vedeli?

  • ‘Zlati delišes’ je najbolj razširjena sorta jablane v Evropi, v svetu pa je bolj priljubljena sorta ‘Rdeči delišes’ in njeni potomci. Obe izvirata iz ZDA in si nista v sorodu. Pri nas sta se začeli uvajati po drugi svetovni vojni. ‘Zlati delišes’ bolj ustreza našemu okusu, medtem ko ‘Rdeči delišes’ ni tako priljubljen in se ga zato redkeje najde na trgovskih policah.

  • Nekatere sorte jablan so zelo stare. Tako je sorta jablane ‘Carjevič’ po znanih podatkih nastala okrog leta 1870, ‘Zlati delišes’ pa okoli leta 1890.

  • Če jabolko vržete v vodo, se ne bo potopilo, saj kar četrtino njegove sestave predstavlja zrak.

  • Jabolka ne povzročajo pretiranih nihanj v krvi, saj imajo precej nizek glikemični indeks. Posledično imamo po njihovem zaužitju dalj časa občutek sitosti.

Jablana – kraljica domačih sadovnjakov

Od vseh pečkarjev je v Sloveniji daleč najbolj razširjena vrsta jablana. Pravzaprav bi jo morali poimenovati žlahtna jablana, saj jo tako ločimo od drugih vrst jablan, kot sta mnogocvetna jablana in lesnika.

»Žlahtna jablana izvira iz osrednje Azije, iz območja današnjega Kazahstana, kjer še danes najdemo njene divje sorodnike. V Evropi so jo najprej gojili Grki in Rimljani, ki so opisali prve sorte. Na našem ozemlju so rasli divji sorodniki jablan, šele Rimljani pa so prinesli žlahtno vrsto na to območje,« pripoveduje dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Jablana po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) med sadnimi vrstami v svetovnem merilu zaseda drugo mesto po pridelavi in je takoj za bananami, pri nas pa je celo vodilna sadna vrsta. V sam vrh sadnih vrst se je jablana uvrstila šele v 19. stoletju.

Dr. Veberič nadaljuje: »Sorte jablan so številne in naj bi jih v svetovnem merilu gojili več kot 7.500. Razlikujejo se v številnih kakovostnih parametrih, zato se lahko za vsak okus najde ustrezna sorta. Še tako zahtevne potrošnike navdušijo tudi sorte, ki jih najpogosteje gojimo v Sloveniji, na primer ‘Gala’, ‘Elstar’, ‘Zlati delišes’, ‘Jonagold’, ‘Topaz’, ‘Pinova’, ‘Idared’ ‘Braeburn’, ‘Granny Smith’ in ‘Fuji’. Seveda gojimo tudi številne druge sorte, ki pa dosegajo manjši tržni delež, ali pa sorte, ki so bolj ljubiteljskega značaja.«

Sveža rdeča jabolka v košarici

Kakovost iz lokalnega okolja v obliki »smeška«

Tako kot v drugih kmetijskih panogah, je tudi v sadjarstvu zadnja leta čedalje večji poudarek na kakovosti pridelka. Želite kupiti sočna jabolka slovenskih pridelovalcev in se sprašujete, kako jih prepoznati? Sledite znaku »izbrana kakovost – Slovenija«.

Da bi dokazali kakovost svojega sadja, sadjari sledijo strokovnim smernicam in dobrim praksam pridelave ter si prizadevajo za pridobitev ustreznih certifikatov. Mnogi sadjarji pridelke pridelujejo v skladu z zahtevami nacionalne sheme kakovosti živil, imenovane »izbrana kakovost«. Ko pridobijo certifikat s strani neodvisnega kontrolnega organa, lahko uporabljajo znak »izbrana kakovost – Slovenija«. Ta znak v obliki »smeška« dokazuje, da je njihovo sadje redno kontrolirano in v celoti pridelano in kasneje lahko tudi predelano v Sloveniji.

Lokalno sadje je zaradi krajših transportnih poti bolj kakovostno in sveže, kar vpliva na okus in sočnost plodov. Z nakupom lokalnega sadja, kot so jabolka iz skupine pečkarjev, boste podprli slovenske pridelovalce. Hkrati boste s pripravo svoje sadne mojstrovine polepšali dan sebi in svojim gostom.

Izbrana kakovost

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« označuje izdelke višje kakovosti.

Stalnica kulinaričnega ustvarjanja še iz časa naših babic

Razširjenost pečkarjev v Sloveniji, predvsem jabolk, in sočnost pridelkov sta med glavnimi razlogi, da je ta sadna vrsta od nekdaj prisotna v lokalni kulinariki. S svojim značilnim svežim in sladkim okusom so bila jabolka nepogrešljiva že v kuhinji naših babic. Tako so glavna sestavina mnogokatere jedi, kot so slastni jabolčni zavitki in pite, ali pa predstavljajo osvežujočo popestritev krožnika, na primer pri pripravi piščanca z jabolki.

Ste si ob branju zaželeli domač jabolčni zavitek? Tukaj je rešitev – preprost recept za pripravo domačega »štrudlja«. Le zavihajte rokave!

domač jabolčni štrudelj s sladoledom

Recept: privoščite si domač jabolčni zavitek

Sestavine:

  • 250 g moke
  • 5 g soli
  • 45 ml olja
  • 125 ml vode
  • 1,5 kg jabolk
  • 30 g sladkorja
  • 80 g drobtin
  • 65 g rozin
  • 6 g cimeta
  • 65 g mandljev
  • 10 g vaniljevega sladkorja

Priprava:

V posodo stresemo moko, kateri dodamo sol in olje. Vse skupaj dobro premešamo, zgnetemo v kepo in pustimo vzhajati med tem, ko pripravljamo nadev.

Olupimo jabolka in jih naribamo. Potem jim dodamo sladkor, drobtine, rozine, cimet, mandlje in vaniljev sladkor. Vse skupaj premešamo.

Testo razdelimo na štiri dele in vsakega dobro razvaljamo. Posamezni delček testa na pomokanem prtu razvlečemo, rahlo naoljimo, nadevamo in previdno zvijemo. Postopek ponovimo še pri preostalih treh delčkih. Pečemo 60 minut na 210 stopinjah Celzija. Zavitki so pripravljeni.

Še koristen nasvet: pri pripravi jabolčnega zavitka uporabite lokalna jabolka sorte ‘Jonagold’. Krožnik lahko obogatite še s kepico vanilijevega sladoleda.

Video recept si oglejte tukaj.

Pa dober tek!  

Logotip naše super sadje

Sorodni članki

Janez Rebec: Slovensko meso je med deseterico najboljših v Evropi

O proizvodnji kakovostnega perutninskega mesa smo se pogovarjali z mag. Janezom Rebcem, predsednikom uprave podjetja Pivka perutninarstvo. Podjetje, ki je bilo sprva ustanovljeno z namenom reprodukcije piščancev, v okviru katerega je delovala tudi Kmetijska srednja šola, se v zadnjih letih osredotoča na…

Več...

Poznavanje porekla mesa je ključnega pomena

Pri nakupu mesnih izdelkov je izredno pomembno, da smo pozorni na informacije o izvoru, saj je od tega v veliki meri odvisna tudi njihova kakovost. Prepoznati meso, ki je v celoti pridelano in predelano v Sloveniji, je pri nas preprosto,…

Več...

Piščancem prijazna reja pomeni kakovostno lokalno meso

Slovenija je dežela z razgibano pokrajino in se od sosednjih držav razlikuje predvsem po velikosti. Tudi, ko govorimo o reji perutnine, so v Sloveniji piščančje farme manjše v primerjavi s tujimi. To pa pomeni, da se lahko tako rejci bolj…

Več...

Kakovost mesa občutimo že ob prvem grižljaju

Vsak ljubitelj mesa si želi, da bi bilo meso, ki ga naroči v restavraciji in tisto, ki ga pripravi doma, enako okusno. Kaj pa se pravzaprav skriva za dobrim okusom? Kako izbrati meso najboljše, »izbrane kakovosti«? O tem smo se…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem