Jabolka – jih res poznamo in cenimo dovolj? Sorte jabolk.

Jabolčne rožice z listnatim testom in skutno kremo

Pokapljamo s sokom, ki so ga izpustila jabolka in pečemo še 15 minut, da se robovi zlato zapečejo.

Ob začetku 2018 je v shemo izbrana kakovost Slovenija vstopil tudi sektor sadja. Slovenska jabolka so prava zakladnica zdravja, iz katerega bi se morali napajati prav vsi. In ker je letošnja letina dobro obrodila je na mestu, da slovenska jabolka podrobneje predstavimo. Večji pridelavi je poleg ugodnih vremenskih razmer botrovala tudi osveščenost prebivalstva o tem, da so jabolka zdrava in nujna v vsakodnevni prehrani.

Najbolje je, da jih uživamo neolupljena, a ker so okusi različni, lahko slovenska jabolka preštevamo v različnih velikostih in barvah.

Poznamo številne sorte jabolk kot so jonagold, elstar, idared, granny smiht, topaz … Uživamo jih sveža presna, priljubljene pa so tudi v pripravljenih jedeh kot so čežane in kompoti, hkrati pa so tudi nepogrešljiv nadev številnih slovenskih priboljškov ter tradicionalnih jedi.

Jabolko (lat.: Malus domestica) je kultiviran sadež jablane, ki sodi v družino rožnic (lat. Rosaceae) in v skupino pečkarjev. To so sadne vrste, ki imajo sredi sadnega ploda peščišče z več semeni. Kultivirana jabolka so že v davni preteklosti nastala iz številnih divjih vrst dreves in grmov s skupnim latinskim imenom Malus pumila. Še najbližje tem divjim vrstam je še danes navzoča lesnika (Malus sylvestris ali Pyrus malus), ki jo sicer redko najdemo po mešanih gozdovih

Sorte jabolk, ki so pri nas najpogostejše

Jonagold

Sladko, blago kiselkastega okusa, odlikuje ga sočnost in elegantna aromatičnost.

Elstar

Izjemno plemenitega, tipičnega sladko-kislega okusa z bogato aromo. Meso je prijetno zrnate teksture, sočno in hrustljavo ter srednje čvrsto.

Braeburn

Zelo okusno jabolko kiselkastega okusa, čvrstega in sočnega mesa – osveži in odžeja, še prav posebno v zgodnjem zimskem času, pa vse do začetka pomladi. 

Gala

Jabolko za »sodobnega potrošnika«. Prepriča s hrustljavim in osvežujoče sočnim mesom, sladkim okusom in nežno aromo. 

Idared

S svojo prikupno rdečo barvo, belim, drobno zrnatim mesom ter prijetno sočnostjo in kislino je na slovenskem tržišču priljubljena in najbolj zastopana sorta. 

Granny smith 

Značilno poudarjen kiselkast okus, sočno, sveže ter hrustljavo ob ugrizu. Svoje najbolj zveste kupce ima med mlajšimi potrošniki. 

Topaz

Je sinonim za ekološko pridelana jabolka. Ima odličen sladko-kisel okus in prijetno aromo. Ne prav čvrsto jabolko, a prav zato ima med starejšimi potrošniki prav posebno mesto. 

Pinova in Evelina 

Zelo podobnega okusa, obe sta hrustljavo sočni, slajšega okusa z blago kislino in značilno prijetno aromo. 

Fuji in Fuji Kiku 

So najbolj poznana jabolka po svoji sočnosti in sladkem okusu. Hrustljavo in čvrsto meso je prijetno aromatično. 

Zlati delišes 

Odlikuje ga skladni sladki okus s fino sadno kislino. Je sočno in hrustljavo z lepo topnim mesom in je všeč številnim potrošnikom pri nas in po vsem svetu. 

Sveže, lokalno jabolko z znakom Izbrana kakovost Slovenija

  • Jabolka so naravni vir prehranskih vlaknin.
  • Vsebujejo številne naravne snovi, kot so pektin, mikroelementi, vitamini in rastlinski fenoli.
  • Jabolko vsebuje naravno prisotne sladkorje, zato je odličen priboljšek.
  • Pridelovalne razmere v Sloveniji omogočajo pridelavo jabolk vrhunske kakovosti in obiranje v optimalnem času zrelosti.
  • Kratke transportne poti ne obremenjujejo okolja.
  • Zaščitni znak Izbrana kakovost Slovenija je zagotovilo, da so jabolka pridelana v Sloveniji, nadstandardne kakovosti in da je pridelava dodatno nadzorovana.

Več o tem, kaj vse vsebujejo jabolka.

Jablana

Zgodovina jabolk

Prvotna domovina jabolk je na Bližnjem vzhodu (Mezopotamija). Najstarejše ostanke jabolk, stare vsaj 6500 let, so arheologi odkrili na območju Jeriha v dolini reke Jordan in v Mali Aziji. Zdravilno moč jabolk so poznali že Egipčani, ki so jablane sadili vzdolž reke Nil. O njih so pisali stari Grki in Rimljani. Prav njihov je pregovor, ki se je ohranil do današnjih dni: »Jabolko na dan odžene zdravnika stran«. Drugi pregovor pa pravi, da bi zdravniki ostali brez posla, če bi mi vsak večer pred spanjem pojedli eno jabolko.

S pohodi Rimljanov so se različne vrste jabolk razširile po vsej Evropi, celo na britanske otoke. Pomembno vlogo pri tem so imela tudi germanska in slovanska plemena. V starem veku so jablane sadili naključno; sadovnjaki kot poseben prostor za sadna drevesa so se pojavili šele v srednjem veku, najprej znotraj samostanskih in pozneje tudi grajskih obzidij.

V tretjem stoletju pred našim štetjem je grški botanik Teofrast predstavil cepljenje, kar je omogočilo izbor in ohranitev določenih lastnosti plodov pri razmnoževanju in tako nastanek različnih sort. Sodeč po Valvazorju so na prelomu v novi vek na naših tleh poznali že več sto sort jabolk.

Načrtno gojenje

V času razsvetljenstva cesarice Marije Terezije je osrednja oblast na Dunaju prevzela vodilno vlogo v gospodarstvu monarhije, kamor so sodili tudi naši kraji. Tedaj, zlasti pa v začetku 19. stoletja, so ustanavljali Deželne kmetijske družbe, ki so načrtno širile drevesnice in sadovnjake ter šolale sadjarje.

Leta 1889 so v avstrijskem pomološkem društvu, kamor so bili vključeni tudi slovenski sadjarji, določili ‘deželni sadni izbor’ za vse Avstro-Ogrske dežele, tudi za Štajersko in Kranjsko. Dopolnjevali so ga dobrih dvajset let in dokončali tik pred začetkom prve svetovne vojne.

Gojenje jabolk

Katere hranilne snovi vsebujejo jabolka?

Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo do 91 odstotkov vode, 0,4 odstotka beljakovin, 0,6 odstotka maščob, 14,8 odstotka sladkorjev, od tega tretjino do polovico fruktoze, slabo petino saharoze in šestino glukoze. Ponašajo se z 0,2–1,5 odstotka sadnih kislin, in sicer jabolčne, citronske, jantarne, mlečne, taninske, malične ali tartarinske in oksalne kisline. Surovih topnih in netopnih vlaknih je do 3,3 odstotka, skupnih taninov ali čreslovin je do 0,3 odstotka. Energijska vrednost v 100 gramih jabolka je 218–268 kJ (51–64 kcal).

Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamine A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Največ vitamina C je v kožici, tik pod površjem lupine, in sicer kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V lupini je tudi največ, več kot dve tretjini, vlaknin in tu so tudi skoraj vsi antioksidanti.

Rudninskih snovi ali mineralov je do 0,7 odstotka. Med njimi je največ kalija. Sledijo natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod.

Jabolka so bogat vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin (klorogenska kislina in katehin), karotenoidov (betakaroten) in flavonoidov (med njimi sta tudi florizin in kvercetin).

O atomskem potencialu jabolka smo že pisali v sodelovanju z prehranskimi svetovalci. Vabimo vas, da več preberete na tej povezavi.

Blagodejno delovanje jabolk

Jabolka so zdrava presna, kuhana, pečena, vložena ali v soku. Čeprav še danes velja načelo Jabolko na dan odžene zdravnika stran! pa jabolka nikakor niso zdravilo za zdravljenje katerekoli bolezni. Uživajmo jih preventivno.

Nekateri oporekajo, češ da jabolka ni mogoče jesti na prazen želodec navsezgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ker jih tišči v želodcu ali peče zgaga. Razlog je uživanje prehladnega jabolka ali goltanje večjih kosov, ki so premalo prežvečeni. Rezine jabolk lahko tudi rahlo popečemo brez sladkorja in maščobe, ali pa naredimo gost jabolčni sok z mlačno vodo.

Za vse velja, da je dobro vsaj enkrat mesečno opraviti razkuževalno črevesno kuro z jabolki. V ta namen zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve presni neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, zgodaj popoldne pojemo tri do štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.

Jabolka močno vplivajo na prebavo in tudi presnovo. Če imamo preveč želodčne kisline, jo jabolčna in vinska kislina nevtralizirata ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. V ta namen je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolka. Njene učinkovine znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljiv holesterol v krvi.

Jabolka so bila vedno dobrodošla v kulinariki in ljudskem zdravilstvu.

Kuhali so jih in pili kot kompote, jih pekli in zavijali v zavitke in narastke. V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali za zdravljenje gripe, bronhitisa, bolezni srca, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za podplutbe, za oči in krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka v obliki kompota, pečena so polagali na boleče uho, pečena pretlačena z olivnim olje pa so polagali na rane.

Vrste jabolk, slovenska jabolka

Strastni kadilci ponavadi ne marajo jabolk. Zakaj?

Nikotin v črevesni sluznici učinkuje na jabolčne kisline tako, da povzroča motnje. Če smo sposobni to težavo premagati, potem se z jabolčno kuro lahko odvadimo kajenja. To dosežemo že tako, da dva do tri dni uživamo vsaj po dvajset jabolk dnevno; lahko svežih, pečenih, kuhanih v kompotu, kot sok, čežano in podobno. Ta kura povzroči hud odpor proti kajenju.

NASVETI IZ LJUDSKEGA ZDRAVILSTVA

  • Za zmanjšanje psihične izčrpanosti: neolupljeno in narezano jabolko prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo eno uro in osladimo z medom. Spijemo mlačno.
  • Za boljše delovanje prebavil, čiščenje krvi in za moč: dve jabolki in eno rdečo peso zmiskamo in spijemo gosti sok.
  • Za pevke in pevce: pečena jabolka z medom so dobra pomoč proti hripavosti. Pojemo še topla!
  • Za boljši imunski sistem: nastrgamo hren, dodamo limono, naribana jabolka, solimo in premešamo ter okrasimo s kislo smetano. Ponudimo h kuhanemu ali pečenemu mesu.
  • Proti prehladu z jabolki in hrenom po primorsko: nastrgamo hren, naribamo jabolka, dodamo rjav trsni sladkor in med mešanjem dušimo na zmernem ognju, da karamelizira.
  • Proti visokemu tlaku: na koščke narežemo stebelno zeleno in jo oparimo v slanem kropu. Ohlajeni dodamo tanke rezine jabolk, pokapljamo z limoninim sokom, nato dodamo še grobo sesekljane lešnike, zdrobljen ovčji sir, malo smetane, oljčnega olja, poper in sol.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Češnje "pokajo" od zdravja

Sezona češenj je kratka, a sladka. Tudi vi spadate med tiste, ki vsako leto komaj čakajo, da bodo lahko zobali te sočne rdečke? Češnje niso samo okusne, ampak tudi izjemno zdravju koristne. Majhno drevesce si vrtičkarji lahko omislite tudi na…

Več...

Praznik kozjanskega jabolka

Zdaj že tradicionalni dogodek, praznik kozjanskega jabolka, se je v preteklih 18 letih razvil v osrednjo in zelo odmevno okoljsko, etnološko in naravovarstveno prireditev. Gre za enega večjih naravovarstvenih in okoljskih dogodkov pri nas. Prireditev je odraz sodelovanja s prebivalci…

Več...

Slive – kraljice poznopoletnega časa

Lahko so suhe kot odvajalo, sveže kot hrana za možgane, gurmani prisegajo na kombinacijo s siri, v solati in še kaj… slive. Sezona slastnih sliv je že v polnem zamahu, z njimi pa se bomo lahko sladkali še vse do…

Več...

Slovensko sadje tudi pri trgovcih

Po dveh zelo slabih sezonah letošnje poletje ponovno navdaja z optimizmom, ki ga prinaša naše pravo domače, lokalno, slovensko sadje. Medtem ko na označbe zelenjave še čakamo, pa v trgovinah prvič lahko izbiramo slovenska jabolka in slovensko sadje z znakom…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem