Izkoristite prvomajske praznike za nabiranje špargljev

Kako se lotiti nabiranja špargljev?

Če ste že nabirali divje šparglje, veste, kako težko jih je najti neizurjenemu očesu. Nevešči nabiralci lahko po gozdu tavajo ure in ure, ne da bi med zelenjem opazili en sam špargelj. Tisti bolj izkušeni pravijo, da ne smemo obupati, če jih ne najdemo takoj – poglejmo malo bolje in kmalu jih bomo opazili, skrite v grmičevju ali ob kamnih, kjer najraje uspevajo. Tanka zelena stebelca špargljev postanejo bolj opazna takrat, ko pridobijo na višini – zrastejo namreč vse do poldrugega metra.

Ta sezonska delikatesa, ki je znana po svojem trpkem okusu in vsebuje zdravju zelo koristne snovi, pri nas v naravi uspeva na Primorskem, predvsem v Istri, na Krasu in okoli Vipavske doline. Šparge ali šparoge, kot jih imenujejo domačini, najdemo na robovih gozdov, ob poteh in v drugem zaraščenem naravnem okolju. Nabiranje se vsako leto začne okrog velike noči in traja dober mesec, svoj vrhunec pa doseže v aprilu. Pomembno je, da se za lov na šparglje primerno oblečemo: nujna oprema naj bodo dolge hlače, škornji in rokavice. Na svoji poti lahko namreč zaidemo v grmovje ali med robide, čisto možno je tudi, da nas preseneti kača. Kako pa jih pravilno nabirati? Nikoli jih ne trgamo s koreniko vred, ampak s prsti poiščemo najmehkejši del stebla in jih tam utrgamo.

Naberete jih lahko samo kilogram dnevno

Pri nabiranju divjih zeli obstajajo omejitve, ki se jih moramo držati, če se želimo izogniti globi, ki znaša od 400 do 800 evrov. Pravilnik o varstvu gozdov namreč določa, da lahko obiskovalec gozda, ki rekreativno nabira za lastne potrebe, na dan nabere največ kilogram zelnatih rastlin, kamor sodijo tudi šparglji. Predpisuje tudi, da pri nabiranju ne smemo povzročati večje škode na rastlini, sicer nam lahko pristojna gozdarska inšpekcija izda globo tudi za to.

Želite prodati, kar ste nabrali?

Rekreativni nabiralci, ki bi radi zaslužili kakšen evro, lahko legalno prodajo šparglje oziroma druge nabrane zeli samo, če imajo registrirano osebno dopolnilno delo (ODD). Nadalje morajo pridobiti vrednotnico in za prodane šparglje izdajati račune, za katere davčna potrditev ni potrebna.

Gojimo jih lahko tudi doma

Šparglje lahko gojimo tudi na svojem vrtu. Posadimo jih tam, kjer je dovolj sončne svetlobe in zračno, vendar lega ne sme biti vetrovna. Gojeni šparglji ali beluši so v primerjavi z divjimi debelejši. Obstajata dve vrsti belušev: tisti, ki rastejo pokriti z zemljo in ostanejo bele barve, in tisti, ki rastejo nad zemljo in pozelenijo. Slednji imajo močnejši in tudi bolj aromatičen okus od belih. Šparglji so trajnica in če zanje lepo skrbimo, lahko z istih rastlin pobiramo pridelek tudi dve desetletji.

Divji ali domači, zeleni ali beli – iz špargljev lahko pripravimo veliko enostavnih, zdravih in okusnih spomladanskih jedi, kot so na primer fritaje, rižote, juhe ali solate. S šparglji bomo v telo vnesli veliko mineralov in antioksidantov, po ljudskem izročilu pa naj bi celo prečiščevali kri in pomagali pri težavah s sečili.


Sorodni članki

Majhnost ni ovira, če se združuješ

V aprilu 2018 je bila v okviru Programa za razvoj podeželja v Uradnem listu RS, št. 28/2018 objavljena Uredba o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz PRP 2014–2020. Uredba je namenjena združevanju primarnih…

Več...

Pri špargljih se pozna vsaka ura

Te dni so proti soncu pognali prvi šparglji. Mišo Pušenjak, strokovnjakinjo za zelenjadarstvo, smo povprašali kako je s slovenskimi pridelki. Šparglji so zaradi svoje sestave, lahke prebavljivosti in kot nizko kalorična vrtnina zelo priljubljeni na jedilniku različnih diet. Zakaj raje…

Več...

Nagrajeni bio zelenjavni sok rdeče pese

Če ste bili kdaj slabokrvni, so vam znanci verjetno najprej svetovali uživanje rdeče pese – po babičinem receptu se kar na tešče zaužije sok sveže pese in korenčka. A če nimate sokovnika, si ne želite rdeče obarvati kuhinje in še…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem