»Izbrana kakovost – Slovenija« prinaša potrošnikom in kmetom dolgoročno dodano vrednost

O pomenu sheme »Izbrana kakovost – Slovenija« smo se pogovarjali z gospo Sonjo Arlič, članico odbora za mleko in rejko, ki sodeluje z Mlekarno Celeia. Kljub temu da je bila Arličeva ob najavi sheme do nje skeptična, pa danes pravi, da je združila mlečni sektor, ki ima enoten cilj. Ustvariti zavedanje potrošnikov, da je lokalna hrana res »naša super hrana«.

Znak »Izbrana kakovost – Slovenija« javnost vidi predvsem kot pomembnega za potrošnike. Kakšen pa je pomen sheme Izbrana kakovost za slovenske pridelovalce?

Shema »Izbrana kakovost – Slovenija« je projekt, ki slovenskemu kmetu  prinaša dolgoročno dodano vrednost. Je pa vaša ugotovitev, da želimo s shemo v prvi vrsti nagovoriti potrošnike, pravilna. Želimo, da se potrošniki zavedajo, da so izdelki, ki so pridelani iz domačega mleka in ustrezajo kriterijem, ki smo si jih zastavili sami, resnično »naša super hrana«.

Kako ste na shemo gledali pridelovalci ob njeni najavi oziroma uvedbi in kako gledate danes?

Ob najavi  sheme smo nanjo gledali z rahlim nezaupanjem, in ko smo pred tremi leti predstavniki vseh mlekarn in pridelovalcev prvič sedli skupaj, se mi je zdelo, da skupen projekt ni mogoč. Sčasoma je vsak od nas spoznal, da smo na istem bregu. Potrošnika lahko v nakup domačih izdelkov prepričamo le s skupnim nastopom in s skupnimi cilji.  Zelo pomembno vlogo pri tem igrajo tudi trgovci. Oni določajo, koliko prostora bodo namenili slovenski hrani z oznako »Izbrana kakovost – Slovenija«.

Na domačiji gospe Arlič
Na domačiji gospe Arlič

Bi rekli, da shema mlečni sektor povezuje?

Kar se tiče povezanosti samih kmetov, je mlečni sektor zelo trdno povezan v zadrugah, ki so tudi naše odkupovalke in zelo pomemben partner projekta »Izbrana kakovost – Slovenija«. Je pa naša povezanost ključna, saj je govedoreja za prirejo mleka najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji in zagotavlja preživetje velikemu številu kmetij ter daje delo veliko ljudem v predelovalni industriji.

Mlečni sektor je z Ministrstvom sodeloval pri postavitvi pogojev za pridobitev znaka »Izbrana kakovost – Slovenija«, a mleko enake kakovosti ste mnogi pridelovalci zagotavljali že pred uvedbo sheme. So kmetje, katerih mleko ne ustreza standardom znotraj sheme, sedaj v slabšem položaju?

Seveda. Ker so certificirane tudi mlekarne, je njihov cilj, da v predelavo dobijo čim več certificiranega mleka. Kmetje, katerih mleko ne ustreza kriterijem, bodo zato v podrejenem položaju. Shema je prostovoljna in nagovarja vse pridelovalce, ki se v shemi najdejo in posledično certificirajo. Spodbudno je tudi dejstvo, da do sedaj ni primera pridelovalca, ki bi izpolnjeval pogoje sheme, pa vanjo ne bi vstopil. Pridobivanje certifikata za mleko kmetom namreč ne povzroča dodatnega administrativnega dela, saj so vsi podatki o pridelovalcih že zbrani, potrebno jih je le obdelati in nadzorovati proces nadaljnje pridelave mleka.

Kaj mora storiti pridelovalec, ki ne zadostuje tem kriterijem, da bi njegovo mleko lahko doseglo standarde sheme?

Shema je zastavljena kmetom prijazno in kmetijska stroka je kmetom, ki ne ustrezajo pogojem, pripravljena odpraviti pomanjkljivosti v proizvodnem procesu in tako omogočiti certificiranje.

Ali vam daje ta shema večjo varnost v poslovnem odnosu s predelovalci? So pogodbe z njimi sedaj dolgoročnejše, trdnejše?

Projekt je zastavljen dolgoročno in pričakujemo, da se bo povpraševanje potrošnikov po domačih izdelkih z znakom »Izbrana kakovost – Slovenija« povečalo. To je tudi edini način, da se poveča tudi povpraševanje predelovalcev po slovenskem mleku. Na prve rezultate pa bomo morali počakati do konca leta.

Zakaj je znotraj sheme določilo, ki predvideva dostavo mleka do predelovalca v največ 15 urah? Ima mleko znotraj tega obdobja večjo prehransko vrednost ali vsebnost hranil?

Ta kriterij je zelo pomemben, ker ima mleko zaradi njega boljšo prehransko kakovost. Mleko je »živa« stvar, kar pomeni, da je hitro pokvarljivo. Shema določa kratek transport zato, da se ohranja naravna svežina mleka, ki pa jo opazi tudi potrošnik, ki kupi končni izdelek.


Sorodni članki

Prehrana na delovnem mestu – ključ do zdravja in storilnosti

Na delovnem mestu preživimo kar tretjino svojega dneva, preostanek časa pa dandanes kar izpuhti v zrak. V letu 2019 smo prešteli 249 delovnih dni in velika večina nas obeduje med odmorom za malico. Ste pozorni na svojo prehrano? Užijete sendvič,…

Več...

Uroš Bitenc: Z Anteo sva velika zagovornika slovenske hrane!

Uroša Bitenca mogoče ne bi prepoznali, če bi ga srečali na ulici – zagotovo pa bi ga prepoznali, ko bi z vami spregovoril kakšno besedo. Priljubljeni radijski voditelj je zelo energičen in zgovoren, zato smo ga povabili, da še nam…

Več...

Naš super kaki

To je nezahteven za pridelavo, okusen in za naše zdravje izjemno koristen sadež. Dozori pozno jeseni in bliža se čas, ko se ga bomo spet lahko naužili. Običajno okrogli plodovi so zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Kaki vsebuje…

Več...

Tretji petek v novembru – dan slovenske hrane 2019

Osnovni namen dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos praznujemo 15. novembra, je izobraževati in ozaveščati naše mlade in z njimi tudi širšo javnost o velikem pomenu uravnoteženega prehranjevanja. Redno zajtrkovanje v zdravi prehrani nosi zelo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem