Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

»Izbrana kakovost – Slovenija« prinaša potrošnikom in kmetom dolgoročno dodano vrednost

O pomenu sheme »Izbrana kakovost – Slovenija« smo se pogovarjali z gospo Sonjo Arlič, članico odbora za mleko in rejko, ki sodeluje z Mlekarno Celeia. Kljub temu da je bila Arličeva ob najavi sheme do nje skeptična, pa danes pravi, da je združila mlečni sektor, ki ima enoten cilj. Ustvariti zavedanje potrošnikov, da je lokalna hrana res »naša super hrana«.

Znak »Izbrana kakovost – Slovenija« javnost vidi predvsem kot pomembnega za potrošnike. Kakšen pa je pomen sheme Izbrana kakovost za slovenske pridelovalce?

Shema »Izbrana kakovost – Slovenija« je projekt, ki slovenskemu kmetu  prinaša dolgoročno dodano vrednost. Je pa vaša ugotovitev, da želimo s shemo v prvi vrsti nagovoriti potrošnike, pravilna. Želimo, da se potrošniki zavedajo, da so izdelki, ki so pridelani iz domačega mleka in ustrezajo kriterijem, ki smo si jih zastavili sami, resnično »naša super hrana«.

Kako ste na shemo gledali pridelovalci ob njeni najavi oziroma uvedbi in kako gledate danes?

Ob najavi  sheme smo nanjo gledali z rahlim nezaupanjem, in ko smo pred tremi leti predstavniki vseh mlekarn in pridelovalcev prvič sedli skupaj, se mi je zdelo, da skupen projekt ni mogoč. Sčasoma je vsak od nas spoznal, da smo na istem bregu. Potrošnika lahko v nakup domačih izdelkov prepričamo le s skupnim nastopom in s skupnimi cilji.  Zelo pomembno vlogo pri tem igrajo tudi trgovci. Oni določajo, koliko prostora bodo namenili slovenski hrani z oznako »Izbrana kakovost – Slovenija«.

Na domačiji gospe Arlič
Na domačiji gospe Arlič

Bi rekli, da shema mlečni sektor povezuje?

Kar se tiče povezanosti samih kmetov, je mlečni sektor zelo trdno povezan v zadrugah, ki so tudi naše odkupovalke in zelo pomemben partner projekta »Izbrana kakovost – Slovenija«. Je pa naša povezanost ključna, saj je govedoreja za prirejo mleka najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji in zagotavlja preživetje velikemu številu kmetij ter daje delo veliko ljudem v predelovalni industriji.

Mlečni sektor je z Ministrstvom sodeloval pri postavitvi pogojev za pridobitev znaka »Izbrana kakovost – Slovenija«, a mleko enake kakovosti ste mnogi pridelovalci zagotavljali že pred uvedbo sheme. So kmetje, katerih mleko ne ustreza standardom znotraj sheme, sedaj v slabšem položaju?

Seveda. Ker so certificirane tudi mlekarne, je njihov cilj, da v predelavo dobijo čim več certificiranega mleka. Kmetje, katerih mleko ne ustreza kriterijem, bodo zato v podrejenem položaju. Shema je prostovoljna in nagovarja vse pridelovalce, ki se v shemi najdejo in posledično certificirajo. Spodbudno je tudi dejstvo, da do sedaj ni primera pridelovalca, ki bi izpolnjeval pogoje sheme, pa vanjo ne bi vstopil. Pridobivanje certifikata za mleko kmetom namreč ne povzroča dodatnega administrativnega dela, saj so vsi podatki o pridelovalcih že zbrani, potrebno jih je le obdelati in nadzorovati proces nadaljnje pridelave mleka.

Kaj mora storiti pridelovalec, ki ne zadostuje tem kriterijem, da bi njegovo mleko lahko doseglo standarde sheme?

Shema je zastavljena kmetom prijazno in kmetijska stroka je kmetom, ki ne ustrezajo pogojem, pripravljena odpraviti pomanjkljivosti v proizvodnem procesu in tako omogočiti certificiranje.

Ali vam daje ta shema večjo varnost v poslovnem odnosu s predelovalci? So pogodbe z njimi sedaj dolgoročnejše, trdnejše?

Projekt je zastavljen dolgoročno in pričakujemo, da se bo povpraševanje potrošnikov po domačih izdelkih z znakom »Izbrana kakovost – Slovenija« povečalo. To je tudi edini način, da se poveča tudi povpraševanje predelovalcev po slovenskem mleku. Na prve rezultate pa bomo morali počakati do konca leta.

Zakaj je znotraj sheme določilo, ki predvideva dostavo mleka do predelovalca v največ 15 urah? Ima mleko znotraj tega obdobja večjo prehransko vrednost ali vsebnost hranil?

Ta kriterij je zelo pomemben, ker ima mleko zaradi njega boljšo prehransko kakovost. Mleko je »živa« stvar, kar pomeni, da je hitro pokvarljivo. Shema določa kratek transport zato, da se ohranja naravna svežina mleka, ki pa jo opazi tudi potrošnik, ki kupi končni izdelek.


Sorodni članki

Naša super rdeča pesa

Rdeča pesa naj bi bila zaradi svojega bogastva hranil in pozitivnih učinkov na zdravje čim pogosteje na našem jedilniku. Predstavili smo njene ključne značilnosti in prednosti ter pripravili tudi nekaj idej, kako jo uporabiti v kulinariki. Rdeča pesa se lahko…

Več...

Ideja za enostavno poletno kosilo

V vročih dneh naše telo potrebuje manj hrane in hkrati več hidracije. Da bomo lahko telo nasitili z uravnoteženim razmerjem hranil, smo pripravili dva slastna in hkrati enostavna poletna recepta.Paradižniki, polnjeni z mletim mesomObilje poletne lokalne zelenjave nudi praktično neomejeno…

Več...

Kako izbrati pravo meso za piknik

Prihaja čas piknikov, ko je meso osrednja hrana na krožnikih, zato je v tem času še posebej pomembno, da smo pozorni, kakšno meso izberemo. Ni vsako meso kakovostno. Ko kupujete meso, bodite pozorni, od kje izhaja in kako je bila…

Več...

Dve super ideji za popestritev poletnega menija

Poletje je čas za svežino in zdrave lokalne sestavine, ki so v obilju na voljo tako na lokalnih kmetijah kot na policah trgovin. Pripravili smo predloga za pripravo mesnega ali brezmesnega kosila. Obe jedi vas bosta navdušili s polnim okusom…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem