Iz potoka na krožnik v pol ure: zgodba ribogojnice in domačije Bubec

V času, ko so na policah trgovin na voljo ribe z vsega sveta, na domačiji Bubec dokazujejo, da je najboljša izbira še vedno lokalna. Njihove postrvi rastejo v čisti vodi, brez dolgih poti, zato so na krožniku vedno sveže in polnega okusa.

Ob potoku Posrtev, v neokrnjeni naravi Brkinov, stoji domačija Bubec, njene korenine pa segajo vse do 18. stoletja. Tam, kjer je nekoč deloval vodni mlin, danes plavajo postrvi, vzrejene v skoraj pitni vodi. Feliks Peternelj, lastnik domačije, nadaljuje tradicijo svojih prednikov, a jo nadgrajuje z ljubeznijo do narave in spoštovanjem do kakovostne lokalne hrane. Iz njegove ribogojnice prihajajo postrvi, ki so na krožniku sveže in ujete tik pred pripravo – tako, kot je bilo nekoč samoumevno.

Iz mlina je zrasla ribogojnica

»Odločili smo se po osamosvojitvi, leta 1992,« se spominja Feliks Peternelj. »Ker ob domačiji teče potok Posrtev, kjer je bilo vedno veliko postrvi, smo si rekli, da zgradimo ribogojnico prav tam, kjer je prej stal vodni mlin. Na začetku smo mislili, da bo to dopolnilna dejavnost, a ko so ljudje začeli prihajati po ribe, so želeli, da jih spečemo kar pri nas. Tako se je začelo.«

Iz nekaj miz in improvizirane letne kuhinje je zrasla priljubljena točka, kamor danes zahajajo domači gostje in številni tuji gostje, predvsem Italijani iz Trsta. »Danes imamo celo do 80 odstotkov tujih obiskovalcev,« pove s ponosom. »Vse pa se je začelo z ljubeznijo do postrvi in do našega kraja.«

Čista voda, naraven okus

Tisto, kar dela postrvi z domačije Bubec resnično posebne, je voda. Potok Posrtev prihaja z nenaseljenega in nekmetijskega območja Brkinov, zato je izjemno čist. »Naše postrvi rastejo v vodi, ki je skoraj pitna,« pojasni Feliks. »V njej je dosti naravne hrane. Ko gost pride, ribo ujamemo, jo očistimo in damo direktno na žar. Od potoka do krožnika mine največ pol ure – to je razlika, ki jo človek začuti.«

Takšna svežina se ne more primerjati z ribami, ki prepotujejo tisoče kilometrov. »Riba, ki je bila zamrznjena, je popolnoma druga zgodba. Naše postrvi imajo čvrsto meso, prozorne oči, svež vonj in okus, ki pove, da je postrv prišla naravnost iz čiste vode,« doda sogovornik.

»Pomembno je, da ljudje vedo, od kod prihaja hrana, ki jo postavijo na krožnik. Da vidijo razliko med domačim in tujim, med kakovostnim in povprečnim.«

Feliks Peternelj,

lastnik domačije Bubec

Ko kakovost premaga količino

V času, ko se pogosto išče le najnižja cena, v ribogojnici Bubec vztrajajo pri kakovosti. »Pomembno je, da ljudje vedo, od kod prihaja hrana, ki jo postavijo na krožnik. Da vidijo razliko med domačim in tujim, med kakovostnim in povprečnim,« poudari g. Peternelj.

Slovensko ribogojstvo, pravi, je dolgo časa živelo v senci večjih evropskih držav. »Mi ne moremo tekmovati s količino, lahko pa z okusom. Ribogojnica, kot je naša, omogoča, da ribo neposredno prodamo in pripravimo svežo. To je največja vrednost, saj omogoča stik med človekom in naravo, brez dolge poti med njima.«

Dimljena postrv po starem načinu

Poleg svežih postrvi na žaru domačija Bubec ponuja tudi dimljene izdelke. Toda recept za pravi okus ostaja preprost in naraven: »Dimimo na drvih, brez kemikalij in umetnih arom,« pojasni Feliks. »Samo sol in naravni dim. Tako je postrv nežna, dišeča in ohrani okus rib, ki rastejo v čisti vodi.«

Postopek sledi zakonodaji in temelji na tradicionalni metodi, ki jo je družina izpopolnjevala skozi leta. Dimljena postrv z domačije Bubec je tako mnogo več kot le izdelek, saj je del zgodbe o spoštovanju narave in tradicije.

Slovenske dimljene postrvi z domačije Bubec

Nasvet za vse, ki želijo več rib na krožniku

»Ljudem svetujem, naj začnejo preprosto, naj en petek v tednu pojedo ribo,« pravi Feliks. »Riba ni škodljiva, ni težka za prebavo, tudi starejši jo dobro prenašajo. Če bodo poskusili, bodo hitro ugotovili, da se po njej počutijo lažje.«

Za tiste, ki bi se radi preizkusili v pripravi doma, ima tudi preprost recept: »Ribo očistite drobovine, posolite notranjost in jo na žaru pecite približno deset minut na vsaki strani. Lahko jo tudi narežete na koščke, povaljate v moki in ocvrete. Nič zapletenega, le dobra riba in malo volje.«

»Včasih je bila na voljo samo lokalna hrana, pa so bili ljudje bolj zdravi kot danes. Pomembno je, kaj jemo, ne kako lepo je videti.«

Feliks Peternelj,

lastnik domačije Bubec

Prihodnost temelji na lokalni hrani

Na domačiji Bubec verjamejo, da je prihodnost v spoštovanju lokalnega. »Ljudje naj ne oklevajo, naj poskusijo lokalno hrano, meso, zelenjavo, sadje, ribe,« zaključi Feliks Peternelj. »Včasih je bila na voljo samo lokalna hrana, pa so bili ljudje bolj zdravi kot danes. Pomembno je, kaj jemo, ne kako lepo je videti.«

Besede g. Peternelja nas nežno spomnijo, da je prava pot pogosto tista najpreprostejša, in sicer vrnitev k hrani iz naše bližine. Izbirajmo okuse, ki jih oblikujeta narava in človekovo delo, ne pa tovarniški trak. Ko izberemo lokalno, poleg podpore domačega kmeta ali ribogojca naredimo nekaj dobrega tudi zase, za svoje zdravje in za občutek povezanosti z domačo zemljo, ki nas hrani.