Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >
OBVESTILO za sektorja mleka in mesa o še vedno USTAVLJENEM plačevanju prispevka za promocijo! Preberite tukaj >

Intervju z direktorico Mlekarne Planika Kobarid: „Odločanje za kakovostno ekološko mleko je investicija v lastno zdravje“

Ekološka predelava mleka se bistveno razlikuje od konvencionalne predelave ter potrošnikom zagotavlja preverjeno in certificirano kakovost. Z nakupom slovenskih ekoloških mlečnih izdelkov pomagamo celotni verigi, od kmeta, do delavcev v mlekarski industriji, hkrati pa s tovrstnimi nakupnimi odločitvami vlagamo v lastno zdravje.

O pomenu ekološke predelave mleka, razlikah v primerjavi s konvencionalno predelavo ter o kakovosti končnih izdelkov, ki so na voljo potrošnikom, smo se pogovarjali z Anko Miklavič Lipušček, direktorico Mlekarne Planika Kobarid. Osvetlila je številne prednosti tovrstnega načina tako pridelave kot predelave mleka ter izpostavila tudi vidike, ki jih potrošniki ob sprejemanju svojih odločitev pogosto tudi spregledamo.

Zakaj ste se odločili za EKO predelavo in EKO certifikat?

Naše certificirano ekološko posestvo Bogata imamo že od leta 2013. Že sicer kot mlekarna pri svojem delu upoštevamo tradicijo, tradicionalne recepte, mleko čim manj obdelamo, zato se nam je zdelo prav, da bi lahko našim kupcem ponudili tudi ekološke izdelke. Zaradi izredne razpršenosti ekoloških kmetij v našem lokalnem okolju je bilo nemogoče organizirati odkup ekološkega mleka, zato smo se odločili, da je najboljše, da mi certificiramo svoje posestvo v Bovcu in si na tak način zagotovimo ekološko mleko, ki ga bomo potem porabili v naših proizvodih ter jih ponudili kupcem, ki si to želijo.

K temu nas je vodila še ena stvar, saj smo si želeli večjega sodelovanja z javnimi zavodi in smo ravno tu zaznali priložnost, da skozi obvezne nabave ekoloških proizvodov, ki jih imajo predpisane, pristopimo z ekološkim mlekom tudi do njih. Tako smo v naslednji fazi certificirali še mlekarno za proizvodnjo ekoloških izdelkov in začeli s predelavo le-teh.

Ekološka hrana je najvišje kakovosti

z odločitvijo za EKO ve, da bo dobil 100 % garantirano kakovostno, dobro in zdravo mleko oziroma izdelke.

Verjetno pozdravljate nedavno odločitev države, ki je v protikoronskem zakonu opredelila, da morajo javni zavodi naročiti najmanj 50 odstotkov živil z območja Slovenije?

Absolutno se mi zdi prav in pošteno, da na ta način podpremo slovenskega kmeta, slovensko živilsko-predelovalno industrijo in na koncu slovenskega potrošnika. Menim, da bi se morali vsi zavedati, da če nekdo kupi slovensko mleko, je to velika pomoč prvemu v verigi, slovenskemu kmetu, slovenskim delavcem, ki delajo v slovenski mlekarski industriji, prednost pa je seveda tudi za slovenskega potrošnika, ki z nakupom ve, da bo dobil 100 % garantirano kakovostno, dobro in zdravo mleko oziroma izdelke.

Menim tudi, da preozko gledamo na celoten proces, ker odločitev za slovensko prinaša še mnogo več. Pogosto pozabljamo, da ima podpora kmetom širši vpliv. Poskrbimo namreč, da kmet ostane na svoji kmetiji, v tisti vasi, na tistem hribu, obdeluje površine, ki so lepo pokošene, ter posledično poskrbi za urejenost kulturne krajine, ki je zanimiva tudi za turizem.

Kaj je kupcem najpomembnejši razlog, zakaj posegajo po ekoloških proizvodih?

Dejstvo je, da sta ekološka pridelava in predelava kontrolirani. Imamo certifikacijski organ, ki nas kontrolira, ali delamo tako, kot je predpisano. Tako v mlekarni kot na posestvu se moramo držati vseh predpisanih pravil za ekološko pridelavo in temu zaupajo tudi kupci.

Kakšne so kontrole, postopki, ki jih morate izvajati z vidika zadostitve EKO certifikatu?

Ekološko mleko, ki ga pripeljemo v mlekarno, mora biti ločeno od drugega mleka, kar je razvidno tudi iz vseh dokumentov, ki jih moramo priložiti oziroma voditi, da lahko v primeru kontrole dokažemo skladnost s predpisi. Nato je mleko potrebno ločeno peljati skozi vse polnilne linije in stroje do sirarskega kotla. Ekološko mleko gre zjutraj prvo skozi proizvodnjo, če pa prej poteka predelava konvencionalnega mleka, je potrebno predhodno vse linije oprati in šele nato uporabiti ekološko mleko. To je potrebno dokazati in tudi na primer pri postopku pasterizacije podkrepiti z urami, temperaturo in drugimi kazalniki, ki so predpisani.

Kakovost EKO izdelkov dobesedno okusimo

Najbolj me veseli, ko kupci povedo, da kakovost zaznajo. Nekoč me je klicala ena mama in povedala, da kadar gredo v trgovino, ji otroci rečejo, da bi radi kupili tisto mleko od krave.

Ekološko mleko - krave

Ali se v ekološke izdelke lahko dodajajo kakšni aditivi?

Ne. V mlekarni Planika smo že sicer sprejeli odločitev, da ne uporabljamo nobenih aditivov ne za konvencionalno ne za ekološko mleko in tega se bomo držali, ker se nam zdi tako najbolj prav. Res imamo izdelke krajšega roka trajanja, ampak že ob svojih začetkih smo določili smernice, da bomo mleko čim manj obdelali in da ga bomo potrošnikom ponudili v čim bolj pristni obliki.

Najbolj me veseli, ko kupci povedo, da to zaznajo. Nekoč me je klicala ena mama in povedala, da kadar gredo v trgovino, ji otroci rečejo, da bi radi kupili tisto mleko od krave. Torej z res pristnim in drugačnim okusom od močno predelanih živil.

Slovenski EKO izdelki so nekoliko dražji kot uvoženi EKO izdelki. Kaj vpliva na to višjo ceno?

Dejstvo je, da je pridelava na razdrobljenih kmetijah dražja v primerjavi s tujimi velikimi kmetijami, kjer so pogosto tudi podnebne razmere drugačne kot pri nas. Po drugi strani pa bi se morali zavedati, da imajo naše krave še vedno imena in to mora nekaj pomeniti, torej da niso samo številke in „stroji“ za dajanje mleka. Pri nas imamo drugačen odnos do živali, do travnika, ki ga obdelujemo, in konec koncev tudi do ljudi v predelavi ter potrošnikov, ki nato izdelke uživajo.

Zakaj bi lahko kupci bolj zaupali slovenskim EKO izdelkom v primerjavi z uvoženimi?

Ena velikih prednosti naše države in kmetijstva je ravno majhnost, saj imamo v primerjavi s tujino bistveno manjši odstotek intenzivne reje. To se odraža na samem zdravju živali, na kakovostni njihove paše, in počutju, ki prav tako dokazano vpliva na kakovost mleka. Tudi, če gledamo študije o uporabi antibiotikov pri nas ali v tujini, je opazno manjša poraba in tudi nad tem bi se morali zamisliti, ko stojimo pred policami v trgovinah. Pri ekološki pridelavi pa antibiotiki seveda sploh ne pridejo v poštev. Lokalno je res tisto pravo in dejansko ni samo neka oguljena fraza.

Menite, da bi lahko v Sloveniji pridelali več EKO mlečnih izdelkov?

Dejansko imamo v Sloveniji veliko več ekološke pridelave, kot je podkrepljena s certifikati. Posočje je na primer skoraj celo ekološko, je pa malo certificiranih kmetij, zato ker gre za precej zahtevne postopke in se kmetje težje odločajo za to. Ne toliko iz razloga, da bi morali spremeniti način pridelave, ampak predvsem, ker so nato podvrženi določenim stroškom ter vodenju različnih evidenc. Torej še najmanj prilagoditev bi bilo pri načinu dela, ker praktično že delajo ekološko, nimajo pa certifikata za to.

Odločitev za EKO je posredno odločitev za zdravje

Pomembno je ljudi osvestiti, da je odločanje za kakovostno EKO hrano investicija v lastno zdravje. Z vsakim nakupom dobre, kakovostne hrane, še posebej lokalno pridelane, ker je bližje in vemo, na kakšen način je pridelana, dejansko kupujemo lastno zdravje.

Menite, da smo slovenski potrošniki že dovolj osveščeni za poseganje po EKO izdelkih?

Po mojem mnenju še ne dovolj. Najbolje je, kadar sami pridemo do tega, da začnemo verjeti in zaupati ekološkemu, torej da se sami prepričamo, da je to dejansko bolje za naše zdravje. Najboljše so pristne izkušnje, ko ljudje dejansko vidijo, kako se krave prosto pasejo po pašnikih. Pomembno se mi zdi, da tudi vsi mi, ki potrošnike prepričujemo, trdno stojimo za tistim, kar jim povemo, saj tako gradimo zaupanje.

Treba je poudariti in ljudi osvestiti, da je odločanje za kakovostno EKO hrano investicija v lastno zdravje. Z vsakim nakupom dobre, kakovostne hrane, še posebej lokalno pridelane, ker je bližje, točno vemo, kje in na kakšen način je pridelana ter kako je predelana, dejansko kupujemo lastno zdravje.

Človeška percepcija o tem, koliko je kaj vredno, je res zanimiva. Po eni strani stojimo pred policami z jogurti in gledamo, kateri je cenejši, iz uvoza ali naš, po drugi strani pa ob nakupu avta rečemo, saj nič hudega, če je nekaj sto ali tisoč evrov dražji. Sploh ni primerljivo, koliko mleka bi za to razliko v ceni dobili.

Verjetno je smotrno ta odnos do ekološke in lokalne hrane graditi že od malih nog?

Tako je, začne se že v vrtcih. Rada izpostavim vrtec Tolmin, kjer se res zavedajo, kako pomembno je, da je hrana kakovostna in iz lokalnega okolja. Enkrat mi je bivša ravnateljica vrtca, ki je bila na obisku pri nas v mlekarni, rekla, da otroke učijo varčnosti, na primer kako izrezovati krogce iz lista papirja, da ga čim bolj izkoristijo, ampak da po drugi strani pri kakovostni hrani ne bodo nikdar varčevali.

Zelo pomemben je tudi še en vidik. Ko gre otrok v vrtec, tam poje dejansko skoraj vse obroke dneva, razen večerje. Vrtčevska kuhinja ima izjemen vpliv na izoblikovanje okusov otroka. Otrok navade iz vrtca nosi tudi domov in če na primer v vrtcu vidi določen tip jogurta, bo starše prosil tudi v trgovini, naj kupijo enakega.

Nakup kakovostne EKO hrane ima pozitivne učinke tako na osebne kot javne izdatke

Ključno je, da se kot narod zavedamo, da je samooskrba s hrano, še posebej z najkakovostnejšo EKO hrano, ena najbolj pomembnih stvari, ker brez hrane ne bomo mogli preživeti.

Imate še kakšno zaključno sporočilo slovenskemu potrošniku?

Ključno je, da se kot narod zavedamo, da je samooskrba s hrano, še posebej z najkakovostnejšo EKO hrano, ena najbolj pomembnih stvari, ker brez hrane ne bomo mogli preživeti. In kdo drug bi lahko slovenskemu narodu bolje priskrbel hrano kot slovenski kmet. Tega se moramo vsi zavedati ter ceniti in podpreti tisto, kar nam je v resnici na dosegu roke. Imejmo v mislih to vsakokrat, ko stojimo pred policami, ter poskrbimo, da na naši lokalni verižici biserov noben biser ne bo izpadel, ampak bo ostala sklenjena.


Sorodni članki

Kalcij – kralj mineralov

Vsem nam je dobro znano, da igra kalcij ključno vlogo pri zdravju okostja ter zob. Kljub temu pa velik del slovenske populacije trpi za pomanjkanjem tega tako pomembnega minerala. Koliko kalcija dnevno moramo zaužiti? Katera živila so najbogatejša s kalcijem…

Več...

Ekološka hrana v gastronomiji

Ekološka hrana v gastronomiji pridobiva vse večji pomen ter si utira svoje mesto tako na manjših turističnih kmetijah kot pri velikih ponudnikih. O izkušnji prvih smo spregovorili z Izo Dolinar iz Turistične kmetije Dolinar Krainer, ki je opisala, kako osebno…

Več...

Slovensko mleko nas povezuje

Največje slovenske mlekarne in trgovci so stopili skupaj, da rešijo krizo z viški mleka v mlekarstvu. Pojav pandemije Covid-19, ki je med drugim povzročil izvozno negotovost, kar vpliva tudi na stabilnost slovenske mlekarske verige. Ta se odraža v viških mleka,…

Več...

Z nakupom slovenskega mleka in mlečnih izdelkov skrbimo za naše ljudi in naravo

Kakovost mleka in mlečnih izdelkov na naših trgovskih policah je zelo različna, tako kot so različne tudi cene. Višjo kakovost mlečnih izdelkov z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« nam zagotavljajo slovenski kmetje in slovenska mlečnopredelovalna industrija. Z nakupom teh izdelkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem