Ideja - spomladansko druženje s pristnimi slovenskimi jedmi | Sheme kakovosti, Zaščitena geografska označba, Zaščiteni proizvodi |

Ideja – spomladansko druženje s pristnimi slovenskimi jedmi

Priredite piknik z zaščitenimi slovenskimi dobrotami za družino ali prijatelje

Po dolgi zimi se marsikdo od nas veseli spomladanskih in poletnih piknikov ter uživanja na toplem soncu. Kaj ko bi letos za prijatelje organizirali malo drugačen piknik? V Sloveniji smo lahko ponosni na izdelke, ki so zaščiteni s tremi evropskimi označbami kakovosti: »zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« in »zajamčena tradicionalna posebnost«. S temi pristnimi izdelki boste za prijatelje pripravili nepozabno kulinarično druženje.

Na voljo imate kar 29 izdelkov. Nekateri so posebni zaradi načina pridelave ali predelave, drugi zaradi vpliva geografskega območja na njihov okus, tretji pa zaradi rabe tradicionalnih receptov in postopkov izdelave. Vsem je skupno, da so pristni tradicionalni izdelki iz Slovenije, kar jamčijo tudi oznake kakovosti.

Mesnine, mini burgerji in nekaj za potešitev žeje

Ste tudi vi med tistimi, ki si piknika ne predstavljajo brez mesa? Tokrat pozabite na žar in postrezite nekaj drugačnega! Za goste pripravite narezke iz mesnin, da bodo lahko okušali posebnosti območja, iz katerega izhajajo. Za pripravo narezkov lahko uporabite Kraški pršut, Kraški zašink, Kraško panceto, Zgornjesavinjski želodec, Prleško tünko, Prekmursko šunko in Šebreljski želodec*.

Pogosto se ob narezku ponudijo tudi trdo kuhana jajca. Jajca izpod Kamniških planin so odličen vir omega-3 maščobnih kislin. Lahko jih postrežete kot samostojno jed ali pa uporabite v osvežilni solati na spomladanskih piknikih. Trdo kuhana jajca naribajte na solato, dodajte Ptujski lük in Štajersko-prekmursko bučno olje.

Da na pikniku ne bodo manjkali priljubljeni burgerji, skuhajte Kranjsko klobaso, narežite jo na kolobarje in postrezite v obliki mini burgerjev. Za piko na i dodajte nariban hren ali žličko gorčice.

Gosti seveda ne smejo ostati žejni. Ste vedeli, da se Štajerski hmelj v 99 % uporablja v pivovarstvu? Ponudbo brezalkoholnih pijač za vaše goste lahko popestrite s hladnim pivom iz lokalnega hmelja.

Pri vseh naštetih izdelkih vsaj ena od faz proizvodnega postopka poteka na določenem geografskem območju Slovenije, surovine za pripravo izdelkov pa lahko izvirajo tudi od drugod. Označeni so z oznako »zaščitena geografska označba«.

Zanimive kombinacije krožnikov s siri

V Sloveniji imamo vrsto zaščitenih sirov, ki imajo prav poseben okus. Nanj vpliva pokrajina, kjer se živali pasejo. Označeni so z oznako »zaščitena označba porekla«. Ta zagotavlja, da tudi vse uporabljene surovine izvirajo iz istega območja, kjer potekata pridelava in predelava izdelkov.

Krožnik s siri
Krožnik s siri lahko začinite z Ekstra deviškim oljčnim oljem iz Slovenske Istre ali z Oljčnim oljem Istra.

V trgovini izberite sir Tolminc, Bovški sir, sir Mohant ali Nanoški sir*. Pri tem, kaj ponuditi zraven, pokažite kreativnost in poznavanje kulinaričnih potencialov Slovenije. En krožnik s siri pokapajte z Ekstra deviškim oljčnim oljem iz Slovenske Istre, drugega z Oljčnim oljem Istra. Oba sodita med zaščitene slovenske proizvode, po okusu pa se nekoliko razlikujeta. Tretji sirni krožnik pa potresite s ščepcem Piranske soli, da poudarite aromo sirov.

V kulinariki je pogosta tudi kombinacija sira in medu. Uporabite lahko Kočevski gozdni med ali Kraški med, ki nosita oznako »zaščitena označba porekla«, ali pa Slovenski med, ki sodi med izdelke z »zaščiteno geografsko označbo«.

Pred kratkim je Evropska komisija odobrila oznako »zaščitena označba porekla« tudi za Meso istrskega goveda – boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. Ljubitelji mesa vam bodo vsekakor hvaležni za medaljone iz zorjenega mesa boškarina, ki ima svojevrsten okus.

Ne pozabite na priloge in sladice

Kulinarična tradicija je nekaj, na kar smo v Sloveniji lahko zelo ponosni. V slovenski kuhinji poznamo mnoge tradicionalne recepte, ki se po izročilu prenašajo iz roda v rod. Izdelke, ki jih pripravljamo po zaščiteni recepturi, zaščitenem načinu priprave ali imajo zaščiteno sestavo, označujemo z znakom »zajamčena tradicionalna posebnost«.

Kot prilogo k narezkom pripravite dobro poznano Belokrajnsko pogačo, kruhu podobno slastno jed iz Bele krajine. Najboljša je še topla. Topli pa se postrežejo tudi Idrijski žlikrofi. Poznani so po značilni obliki klobuka z zavihanimi robovi in vdolbinico na vrhu. Vedno so pripravljeni po tradicionalni recepturi.

Seveda pa na pikniku ne smete pozabiti na bolj sladkosnede goste. Pripravite Slovensko potico, polnjeno na primer z rozinovim ali kakim drugim nadevom, ali Prekmursko gibanico, tradicionalno sladico iz Prekmurja. Če ju bo kaj ostalo, sta okusni še naslednji dan, potico pa lahko celo zamrznete.

Naj omenimo še, da imamo v skupini izdelkov z oznako »zajamčena tradicionalna posebnost« v Sloveniji nov proizvod – kravje, ovčje in kozje seneno mleko. Postrežete ga lahko svežega ali pa ga uporabite pri pripravi drugih jedi.

Prednost malo drugačnega piknika s pridihom tradicije ni le v okusnem doživetju, temveč v spoznavanju Slovenije z brbončicami. Podajte se na kulinarično doživetje, ki bo navdušilo vašo družbo – ne glede na leta!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja kampanjo s sloganom »Naše super dobrote« za promocijo slovenskih kulinaričnih posebnosti z oznakami evropskih shem kakovosti. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju javnosti o kmetijskih pridelkih in živilih s posebnimi lastnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave ali rabe tradicionalnih receptov in postopkov. Potrošniki prepoznamo tovrstne izdelke na trgovskih policah po treh označbah shem kakovosti: »zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« in »zajamčena tradicionalna posebnost«. Poseganje po teh izdelkih pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Prispeva tudi k zagotavljanju poštene konkurence, donosu za kmete in proizvajalce ter spodbuja spoštovanje pravic intelektualne lastnine in integriteto notranjega trga. Bodimo ponosni na kulinarično pestrost naših krajev. To je #nasasuperhrana in to so #nasesuperdobrote!

* Šebreljski želodec, Nanoški sir in Istrski pršut sodijo med zaščitene izdelke, trenutno pa za njih ni certificiran noben proizvajalec.

Logotipi sheme kakovost

Sorodni članki

Naš super med

Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Na domačih tleh pa prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, zato lahko pri nas najdemo veliko število različnih vrst medu. Med izdelujejo čebele, v naših krajih…

Več...

Slovenski siri, ki nosijo Zaščiteno označbo porekla

Slovenski siri z Zaščiteno označbo porekla se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost ter z vizualno oznako olajšajo vašo izbiro pri nakupu. Veste, kateri slovenski siri so vključeni v to shemo kakovosti? Slovenski siri že sicer izstopajo po kakovosti,…

Več...

Poznate slovenske zaščitene proizvode in njihov pomen?

Ob omembi slovenskih kulinaričnih dobrot ne moremo mimo bogate dediščine in izjemne kakovosti, ki jo ponujajo naši lokalni proizvodi. V Sloveniji se zavedamo pomena ohranjanja tradicije, hkrati pa cenimo inovacije in kakovost, ki nas uvrščajo na zemljevid evropske kulinarične odličnosti.…

Več...

Jesenski namig: raziskujte slovenske kulinarične posebnosti

Jesenski meseci so kot nalašč za raziskovanje naše dežele. Doživetja na poti se nam po dobri hrani še toliko bolj vtisnejo v spomin. »Nisi slikal, nisi jedel,« so besede, ki jih lahko slišimo v družbi ob bogato obloženi mizi. Katere…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem