Hrana je lahko zdravilo ali strup

Ali pri nabavi ekološke hrane dajete prednost lokalnim ponudnikom? Ste pozorni na certifikat oziroma znak, ki označuje ekološko hrano? Zaupate, da so ponudniki, ki so pridobili certifikat, šli skozi sistem ustreznih nadzorov?

Zaupam našim certifikatom. Vem, da so pri nas zahteve za pridelovalce in predelovalce ekološke hrane velikokrat strožje kot drugod po svetu. V ZDA sem bila pozorna na oglas za hamburger, oglaševali so ga kot zdravega, kot bio hrano in ne vem, kaj še vse … V resnici pa so to samo besede. Če prebereš deklaracijo, se ga ne bi niti dotaknil.

Zato – da, v moji viziji je jesti lokalno in ekološko pridelano hrano. Nisem še na stotih odstotkih, ta hip se mi zdi še nemogoče, vendar je to moja želja za prihodnje.

Pri nakupu vsekakor pogledam, da ima ekološko živilo zeleni znak, ta zeleni list, ki označuje ekološko hrano. Tako vem, da je ponudnik v strogem sistemu nadzora.

Ali so otrokom všeč okusi ekološke hrane? Velikokrat je namreč slišati, da ekološka hrana nima okusa – kako bi to komentirali?

Ah, kje pa … Zame je zavedanje, da je hrana zdrava in dobra, včasih še pomembneje kot okus sam. Hkrati pa se mi zdi tudi zares vsa ekološka hrana izjemno dobrega okusa. Otroci imajo okus malo pokvarjen zaradi sladkarij in zato jim določena hrana brez dodanih ojačevalcev ne ustreza preveč. Vedno znova jim ponavljam, kako neprecenljivo je, da lahko uživamo lokalno pridelano, ekološko hrano.

Žal pa, če jim ponudim izbiro med dobrim domačim kosilom ali hitro prehrano, hitro izberejo slednjo. Računam na to, da se jih bo moje ponavljanje »prijelo« in da bodo postali tudi sami ozaveščeni potrošniki ekološke hrane.

Imate občutek, da je nabava ekoloških izdelkov bolj enostavna kot pred desetimi leti? Oziroma, da je ponudba izdelkov širša in lažje dostopna?

Da, vsekakor. Veliko je odvisno od iznajdljivosti samih kmetij, od tega, kako se znajo predstaviti širši javnosti. Če želiš danes najti ekološke izdelke, jih boš našel z lahkoto. Sama se večkrat ustavim pri kmetu v bližini mojega doma. Pred trgovino na Igu je enkrat tedensko stojnica z domačimi izdelki, sicer pa je res, da tudi v trgovinah vedno zaidem med police z ekološko hrano.

Glede na to, da spremljate trende razvoja ekološkega kmetijstva in predelave v Sloveniji, menite, da smo lahko optimistični? Da število ekoloških pridelovalcev in predelovalcev narašča?

Moralo bi. Ne vem zagotovo, kakšno je trenutno stanje, vendar bi jih po moji oceni moralo biti vedno več, ker je tudi nas, potrošnikov, ki si želimo jesti zdravo hrano, vedno več.

Cena ekoloških izdelkov je v povprečju nekoliko višja. Ali naložba v dobro počutje odtehta višjo ceno?

Cena ekoloških izdelkov je res višja, zato tudi še niso vsi izdelki v naši prehrani ekološki. Saj veste, imam veliko otrok. Vendar, ko pomislim na vso tako rekoč plastično hrano brez okusa, ki je res poceni, raje odštejem kakšen evro več in kupim kakovostne izdelke, saj je to naložba v moje zdravje in v zdravje moje družine.

Ko med prijatelji nanese pogovor na prehranjevanje, imate občutek, da število potrošnikov ekoloških živil narašča? Se vam zdi, da je trend ekološko ozaveščenih ljudi v porastu?

Da, imam ta občutek in ko grem kam na obisk, vidim v gospodinjstvih izdelke z ekološkim certifikatom ali pa mi prijateljice povedo, da so kak izdelek kupile na eko tržnici. Morda je to povezano tudi z leti, saj nismo več stare dvajset let, ko je tablica čokolade zadoščala za ves dan. Vse bolj se zavedamo, da je pomembno ne samo, kaj damo nase, ampak tudi, kaj naredimo zase in kaj damo VASE.