Hrana iz naše bližine je okusnejša in hranljivejša

Dandanes smo ob nakupu hrane, še posebej pa sadja in zelenjave, kaj hitro v precepu, kaj izbrati, kako prepoznati kakovost, na kaj biti pozoren? Kaj nam danes sploh zagotavlja kakovost? Odgovor na taka in podobna vprašanja je lahko povsem preprost, če sledimo enostavni formuli: preverimo poreklo ter izberemo sezonske pridelke.

Slovenija na določenih sektorjih še vedno ne proizvede dovolj hrane za lastne potrebe, vendar je ta hrana kakovostna, pridelana na trajnosten način in nam zagotavlja dolgoročno preživetje. Domače, lokalno poreklo zagotavlja minimalne transportne poti, enega od treh najboljših sistemov kontrole varnosti hrane v Evropi ter trajnostno in človeku ter okolju prijaznejše kmetovanje. Lokalnost in sezonskost omogočata, da je pridelek obran v času svoje dozorelosti in ni bil obdelan z namenom ohranjanja njegove svežine.

V prihodnjih objavah bomo ta dejstva tudi podrobneje razložili, do takrat pa ne smemo pozabiti, da ima lokalna trajnostna oskrba s hrano tudi širši družbeni pomen: za ohranjanje delovnih mest, za ohranitev in razvoj podeželja, za skladen regionalni razvoj. Vpliva na trajnostni razvoj kmetijstva, večanje konkurenčnosti, zmanjševanje sproščanja toplogrednih plinov in trajnostno rabo površin za pridelavo hrane.

Nekaj dejstev:

  • Pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje 90.700 ljudi. Z uživanjem lokalne hrane bomo potrošniki pomagali ta delovna mesta ohraniti.
  • V Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. V Sloveniji pridelamo dovolj jabolk glede na potrebe. Ker je trg EU z jabolki precej pod stresom zaradi ruskega embarga, je toliko pomembneje, da slovenski potrošnik zaupa slovenski hrani. V kriznih časih vsaka država najprej poskrbi zase, šele nato za druge.
  • V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Z večjo porabo lokalne hrane bo tudi proizvodnja v Sloveniji iz leta v leto večja.
Hrana iz naše bližine je okusnejša in hranljivejša
Ocenite stran


Sorodni članki

Mlada sirarka Nina Dolenc: "Najraje imam delo z živalmi, delo v naravi in delo z ljudmi."

Mnogo slovenskih kmetij se ukvarja tako s pridelavo kot predelavo mleka, ob tem pa uporablja številne tradicionalne slovenske postopke. Proizvajalci, ki svoje izdelke označujejo z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« z navedbo KMEČKI, morajo poleg standardnih zahtev upoštevati še dodatne,…

Več...

Zelenjavni zabojček ali skupnostno naročanje

V teh vročih poletnih dneh lahko naročite običajen, permakulturni ali ekološki zelenjavni zabojček vse do svojih vrat v več mestih po Sloveniji. Za vas smo naredili manjšo raziskavo in preverili kakšna je ponudba, kje je možna dostava, kakšna lokalna zelenjava…

Več...

Ogledno ekološko posestvo

V Mlekarni Planika v Kobaridu, ki je v stoodstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, imajo muzej sirarstva Od planine do Planike. Ekološko posestvo Bovec pa od konca junija krasi tudi novo odprto ogledno posestvo Bogata, s katerim želijo obiskovalcem Posočja približati…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem