Hoteli in restavracije lahko z malo domišljije vključijo v jedilnik lokalno hrano

Predstavljamo vam zgleden primer, kako lahko hotelirji popestrijo ponudbo hrane z lokalnimi izdelki, kar gostje vedno bolj cenijo. V Termah Krka se zavedajo, da imajo lokalna sezonska živila zelo velik vpliv na zdravje in dobro počutje, hranilna vrednost teh živil pa je veliko večja. Čeprav v zimskem času v njihovih solatnih barih ne bo paradižnika, bo ponudba še vedno dovolj pestra in uravnotežena.

V ponudbi prehrane je opaziti močno usmeritev v lokalno hrano, kar je zelo spodbudno. Kaj vas vodi pri tem?

Zdrava hrana in zdrav način življenja sta naše vodilo za ohranjanje in krepitev zdravja. S sloganom Živeti zdravo življenje se zavezujemo k uporabi naravnih, nepredelanih, sezonskih, lokalno pridelanih živil. Sodelujemo z lokalnimi pridelovalci in predelovalci, kar pa je odlično izhodišče za popestritev naše kulinarične ponudbe in za njeno obogatitev s kakovostnimi surovinami.

Kdo se lahko umesti med vaše dobavitelje in zakaj?

Izbiramo zanesljive, zaupanja vredne dobavitelje. V bližnjem okolju pridelana in predelana hrana je visoko kakovostna, njen transport od njive do mize pa je kratek, zato je tudi sveža. Gostje vse bolj cenijo domače, zato predstavlja naša ponudba zelenjave, sadja in domačih specialitet, pripravljenih v naših hotelih ali v okolici, tudi našo pomembno konkurenčno prednost.

V Termah Šmarješke in Dolenjske Toplice ponujajo tudi pravi domači kruh, ki ga za goste pripravljajo članice Društva podeželskih žena Šmarjeta in Dolenjske Toplice.

Kako načrtujete dnevno ponudbo?

Vnos potrebnih hranilnih snovi v pravih količinah je najbolje zagotoviti s kakovostnimi živili, pravi Andreja Gril Novak, prof. biologije in gospodinjstva (na sliki desno), prehranska svetovalka v Termah Dolenjske Toplice.

Z uporabo lokalno pridelanih živil dosežemo večjo biološko vrednost jedi, večjo hranilno vrednost, večjo vsebnost antioksidantov in vitaminov. S tem vsekakor pripomoremo tudi k manjšemu izpustu toplogrednih plinov in manjši uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Andreja Gril Novak, prof. biologije in gospodinjstva

Če pridelovalec ve, komu je njegov pridelek namenjen, zagotovo prideluje z drugačno zavestjo, kot če so njegove stranke neznane. Za pridelovalca je pomembno, da bo lokalno okolje njegove pridelke sprejelo in jim priznalo nesporno kakovost.

Največ, kar lahko naredimo zase in za svoje najdražje je, da postrežemo hrano, ki je sveža. Takšna je zdravju najbolj koristna. Oskrbela nas bo s potrebno energijo, ki omogoča rast in razvoj telesa, hkrati pa bo pokrila energijske potrebe, prilagojene našim aktivnostim.

Če želimo ponuditi res najboljše, poiščimo živila, ki so bila pobrana in obrana v času tehnološke oziroma uporabne zrelosti. Če je dostavna pot kratka, to pomeni, da plod lahko dozori na rastlini do tehnološke zrelosti, saj s tem pridobi pri vsebnosti hranilnih snovi. Če so bili plodovi pobrani v času užitne zrelosti, pa užijemo sadje in zelenjavo res polne arome in okusa. Paradižnik, ki je dozorel v naravnem okolju, je razvil poln okus in aromo in je okusen že sam po sebi, zato ne potrebuje nikakršnih dodatkov. Krajša je dostavna pot živila, manj je skladiščenja in večja je vsebnost antioksidantov in vitaminov.

Tudi doma ponudimo sezonska, lokalno pridelana živila in jih vključimo v vsakdanji jedilnik. Ne zgolj zaradi okolja, ampak zato, ker imamo radi tudi sebe. Pametno je uživati živila, ki imajo naraven poln okus in funkcionalno podpirajo delovanje našega organizma.

»Morda spomini res dišijo?«

Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, prehranska svetovalka v Termah Šmarješke Toplice (na sliki desno): Ko grem sama na počitnice, se želim dobro počutiti. Kaj je to, kar naredi mojo nekajdnevno odsotnost od doma prijetno in domačo? So to prijazni ljudje, bazeni in velneška ponudba ali neokrnjena narava? Ja, vse to je pomembno. A zadnja leta sama posvečam veliko pozornost tudi temu kaj bom jedla, ko bom odvisna od kuhe drugih.

Domača kuhinja diši in zveni domače, prijetno, toplo. Utrne se spomin na mlade dni, ko sta stara mama in mama pripravljali domače žgance s kislim zeljem in ocvirki, v krušni peči pekli kruh, iz domačega mleka pripravljali pregreto smetano, izdelovali domačo skuto in najslastnejše sirove štruklje. Nekje sem prebrala, da spomini dišijo. In verjamem, da se tudi našim gostom ob dobri domači hrani v naših hotelskih restavracijah odstirajo spomini na mladostne dni.

Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije

Ni boljšega kot dišeča domača jabolka in hruške ali kislo zelje in repa, ki ju po babičinem receptu pripravljajo na sosednji kmetiji, krompir z dolenjskih njiv ali sveže nabran radič, ki ga kmet iz soseščine zjutraj dostavi v hotelsko kuhinjo.

Tudi pozimi se lahko prehranjujemo lokalno in sezonsko. V tem času zahteva telo energijsko močnejšo hrano, ki pomaga ohraniti toploto. Rastline, ki potrebujejo za rast in zorenje več časa, naše telo grejejo bolj kot tiste, ki rastejo hitro. Torej je zdaj čas za vse gomoljnice, zelje, redkev, por, ohrovt, repo in oreščke. Okoliške kmetije ponujajo še korenje in kolerabo.

Od zgodnjega poletja do pozne jeseni je ponudba lokalno pridelanih živil v naši okolici resnično bogata. Na voljo so številne vrste zelene solate, pora in mlade čebule, stročjega fižola, nežne mlade rdeče pese, mladega krompirja ipd. Med temi je tudi kar nekaj avtohtonih ali vsaj udomačenih sort, npr. čebula belokranjka, ptujski česen, raška čebula, fižol sivček, solata posavka in paradižnik volovsko srce val.

V vaših restavracijah gostom v vsakem letnem času ponujate lokalno in svežo sezonsko hrano

Gostje vse večkrat povprašujejo po varovalni ali nižje kalorični prehrani, ter hrani, ki je pridelana čim bolj naravno in v bližnji okolici. Zavedamo se, da imajo lokalna sezonska živila zelo velik vpliv na zdravje in dobro počutje. Njihova hranilna vrednost je veliko večja, saj sadje in zelenjava lahko dozorijo na soncu. In čeprav v zimskem času v naših solatnih barih ni paradižnika, je naša ponudba dovolj pestra in uravnotežena.

S poenoteno vizualno komunikacijo želimo izpostaviti, da v naših kuhinjah pripravljamo jedi iz sezonskih in lokalnih živil in da tudi veliko polizdelkov kot so štruklji, njoki, zavitki ipd. pripravljamo sami. Poudarjamo vpliv domače hrane na zdravje in dobro počutje in hkrati, da je izbira živil vključena tudi v strategijo podjetja: vodilo za našo gostinsko ponudbo je lokalno in ekološko ali vsaj iz integrirane pridelave.

Živeti zdravo življenje je poslanstvo skupine Krka, kamor sodijo tudi Terme Krka. S sodobnimi storitvami poslanstvo prenašajo na goste in razvijajo programe, ki so korak na poti k boljšemu počutju, zdravju, sprostitvi ter zdravi in estetski zunanjosti. Del tega je tudi lokalna hrana.

Fotografije: arhiv Terme Krka


Sorodni članki

Slovenska akvakultura in sladkovodne ribe

Akvakultura zajema vzrejo rib in vseh drugih organizmov v vodi, voda pa prekriva večji del našega planeta. Ribe in drugi organizmi iz vode ter njihovi proizvodi so eden od glavnih virov zdravih beljakovin in maščob v prehrani ljudi. Svetovna zdravstvena…

Več...

“Kraški pršut najboljši pršut na svetu”

Evropska komisija je pred štirimi leti in pol v Uradnem listu EU objavila registracijo Kraškega pršuta kot »zaščitena geografska označba«. S tem so bili priznani in potrjeni posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji Kraškega pršuta. Proizvajalci…

Več...

Slovenske češnje

Leto 2018 slovenskim potrošnikom prinaša prepoznavno označevanje lokalno pridelanega sadja in predelanih izdelkov iz lokalno pridelanega sadja. K shemi kakovosti izbrana kakovost je namreč pristopil tudi sektor sadja. V marcu je bila potrjena specifikacija, v maju pa so potrošnikom že…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem