Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >
OBVESTILO za sektorja mleka in mesa o še vedno USTAVLJENEM plačevanju prispevka za promocijo! Preberite tukaj >

Gojimo domače sorte!

Pot do lokalno pridelane hrane je pot skrbno izbranega semena. V času setve, ki je za večino priljubljenih rastlinskih vrst v prvi polovici koledarskega leta, je na mestu premislek o uporabi semena domačih sort. Avtohtone, domače in tradicionalne sorte so namreč dobro prilagojene našim podnebnim in življenjskim razmeram, zaradi česar so pridobile značilen okus ter okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem. Lokalno uveljavljene sorte rastlin oziroma njihova semena predstavljajo slovensko naravno in kulturno dediščino. Njihovo ohranjanje ni le recept za okusno in zdravo hrano, je hkrati recept za dvigovanje konkurenčne sposobnosti našega kmetijstva in zagotavljanje prehranske varnosti.

Sorte so skupina kmetijskih rastlin s praktično uporabno vrednostjo, so rezultat selekcije in človekovega delovanja, se glasi preprosta poljedelska definicija. V strokovnih besedilih se sorte delijo na avtohtone – populacijo kmetijskih rastlin, ki je nastala iz avtohtonega izvornega semena in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji, domače – sorta, ki je bila požlahtnjena v Sloveniji pred več kot 15 leti (pri vinski trti pred več kot 30) in se njen semenski material še vedno prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji, ter udomačene ali tradicionalne – starejša sorta tujega porekla, ki se v Sloveniji prideluje že več kot 15 let (pri vinski trti več kot 50) in je dobro prilagojena na pridelovalne razmere pri nas ter se vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji.

V okviru Programa razvoja podeželja, Podpora pridelavi avtohtonih in tradicionalnih sort, in za potrebe izvajanja ukrepov kmetijske politike se sicer najpogosteje uporabljajta izraza avtohtone in tradicionalne sorte. Sem sodi po podatkih za programsko obdobje 2007–2013 okoli 30 sort poljščin in zelenjadnic, več kot 90 sadnih rastlin in 17 sort trte.

»Zagotovimo.si hrano za jutri«

Širša strokovna javnost, ministrstva in zlasti semenarji se zavedajo prednosti lokalno uveljavljenih sort. V okviru ciljev, kot so opredeljeni v Resoluciji »Zagotovimo.si hrano za jutri«, je za zagotavljanje prehranske varnosti in zmanjšanje tveganja v pridelavi pomembno tudi spodbujanje domačega semenarstva. V kmetijski pridelavi je bistvenega pomena uporaba semena manj občutljivih sort poljščin in zelenjadnic, tj. avtohtonih in novih slovenskih sort, ki so vzgojene v spremenljivih rastnih razmerah z uporabo avtohtonih genskih virov in so prilagojene slovenskim razmeram.

Za ohranjanje in zagotavljanje oskrbe s kakovostnim domačim semenom je potrebno spodbujanje žlahtnjenja in selekcije v kmetijstvu, medtem ko je za hitrejše »uvajanje« najustreznejših tujih sort bistvenega pomena tudi posebno preizkušanje sort v slovenskih pridelovalnih razmerah. Eden glavnih varuhov avtohtonih in udomačenih sort vrtnin in poljščin pri nas je gotovo Semenarna Ljubljana.

Semena s tradicijo

Slovensko semenarstvo je svoj moderni začetek zabeležilo z ustanovitvijo podjetja Semenarna Ljubljana, ki že več kot pol stoletja skrbi, da so slovenske sorte kljub konkurenci tujih sort ostale na naših njivah. Semena tržijo pod različnimi imeni, med najbolj znanimi pa ostaja njihov zaščitni znak – rdeča semenska vrečka. Tu se skrivajo avtohtone domače sorte, za katere opravljajo vzdrževalno selekcijo in načrtno razmnoževanje semena. Ena najbolj znanih avtohtonih sort, ki ima celo geografsko zaščito, je »Ptujski lük« ali Ptujska rdeča. Vloga Semenarne je vzdrževalna selekcija in oskrba s semenom imenovane čebule in ostalih slovenskih sort, ki bi lahko sledile temu zgledu. Med njimi so čebule, česen, solate, fižoli, motovilec, zelje, paprike, paradižnik, korenje, repa, koleraba, radič.

Semenarna Ljubljana je leta 1968 na Ptuju ustanovila Selekcijsko-poskusni center (SPC) z namenom žlahtnjenja, vzdrževalne selekcije in razmnoževanja semena, med katerim je trenutno več kot polovica slovenskih avtohtonih sort (več kot 30). »Vzdrževalna selekcija pomeni sorto ohraniti z vsemi njenimi poglavitnimi lastnostmi, po katerih je bila prepoznavna že od prvega opisa. Pomembno je ohraniti sorto pri življenju, kar pomeni ohraniti njeno kaljivost in energijo semena. Avtohtone in tradicionalne domače sorte prihajajo s slovenskih polj in vrtov,« pravi Darko Vernik iz SPC Ptuj in dodaja, da je »razvoj usmerjen v žlahtnjenje in izboljšanje obstoječih ter pridobivanje novih sort, ki prav tako izhajajo iz slovenskega prostora in bližnje okolice s podobno klimo, kulturo, kulinaričnimi okusi in navadami. Slovenske domače sorte odlikujejo predvsem kvaliteta, značilni okusi in druge kulinarične prednosti, ki so prilagojene našim navadam in pričakovanjem.«

Zaklad, ki ga varujemo

V času intenzivne pridelave, ko se velika nadnacionalna podjetja z izpodrivanjem tradicionalnih in avtohtonih sort borijo za prevlado na trgu, smo na potezi potrošniki. Z izbiro za lokalno uveljavljene sorte ne bomo le pomagali preživeti domačim pridelovalcem, ohranili bomo naravno in kulturno dediščino. Ne glede na pregovorno manjšo rodnost so domače sorte v primerjavi s tujimi dobro prilagojene na lokalne rastne razmere in lahko predstavljajo nove niše tržnih izdelkov, ki so posredno posledica prav ukvarjanja z dediščino.

»Če želimo v Sloveniji dvigniti konkurenčno sposobnost kmetijstva in zagotoviti prehransko varnost, moramo kot pridelovalci, potrošniki in trgovci ustvariti in ohraniti slovensko žlahtnjenje in semenarstvo,« je na lanskem posvetu Ekosocialnega foruma Slovenije poudarila Darja Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete. Z ustreznimi nacionalnimi programi, kot je omenjena resolucija, ukrepi in podukrepi Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter odzivnostjo kupcev ima slovensko semenarstvo svetlo prihodnost. In kot opozarja g. Vernik, je avtohtona flora zaklad, ki ga mora vsaka država varovati in ohranjati. Ko enkrat sorte ni več, je ne moremo dobiti nazaj!


Sorodni članki

Kako zadržimo vodo v zemlji v sušnih obdobjih?

Uporaba zastirke, travnih muld ter grede »pogače« so učinkoviti načini za dolgotrajno zadrževanje vlage na vrtovih. Spomladi je čas, da poskrbimo, da bo vrt ustrezno pripravljen za sušne dni. Govorili smo z ddr. Ano Vovk Korže, ki na svojem »Učnem…

Več...

Vrtičkarstvo v Sloveniji ima nesluteno moč

V Sloveniji ima dve tretjini prebivalcev svoj vrt in živi v svoji hiši. Ali še poznate še kakšno evropsko državo, ki se lahko pohvali s toliko vrtovi? Zelenjavo v Sloveniji pridelujemo na mikro površinah – povprečno le 6 m2 na…

Več...

Zelenjavni vrt za začetnike

Vrtičkarji, prihaja pomad. Če le imate možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, to izkoristite na polno. ‍Obdelovanje gredic, vrtov in drugih primernih površin omogoča preskrbo z nekaj domače zelenjave, začimb in dišavnic. Pri tem pazite, da za setev ali…

Več...

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati?Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in ponoči,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem