Erpica – slastna tradicionalna rešitev za gospodinje v časovni stiski

Predstavljamo vam nekoliko starejši, a odličen slovenski recept za pito erpico, ki je pripravljena hitro in je izjemno okusna.

V nežno hriboviti deželi, obdarjeni z vinogradi, tam v krajih pod Bočem in Donačko goro, v Halozah in vse naprej do Ptujskega polja se stoletna rutina suče okoli dela na poljih in v vinogradih. Tamkajšnje gospodinje so ustvarile erpico oziroma jerpico, slastno in nasitno pito domačnega okusa. Gre za jed, ki pušča veliko prostora domišljiji in rešuje nemalo organizacijskih težav v času, ko v vinogradih vrvi od obiralcev, pridnih rok in lačnih želodčkov. Najlepše pri erpici je, da je njena priprava zelo enostavna in hitra.
To ni slovenska pica

Erpico so na območju Šmarij pri Jelšah in Rogaške Slatine pripravljali kot vrsto kruha ali pogačo. Ko so se gospodinje pripravljale k tedenski peki kruha, so pekle erpice za potešitev prve lakote. Zamesile so testo, se zapodile po priboljške v shrambo in že je iz peči mamljivo zadišalo po domačem. Pite so se kar same ponujale kot odlična rešitev za pogostitve ob večjih poljskih delih in ob času obiranja grozdja. Dobro nasitijo in so krepčilne, predvsem pa dišijo prijazno domače.

Najboljše so tople

Tako kot vsak kruh so erpice najboljše, ko so še tople, seveda pa lačnega lepo nasitijo tudi hladne. Odlično se podajo k mesninam, domačemu soku ali vinu. Nadevi ali bolje rečeno namazi so zelo različni, odvisni od tega, kar pač premore domača shramba – običajno so to posneta smetana, ocvirki, sir, skuta ali jabolka.

Ali ste vedeli?

Haloška različica je sladka haloška gibanica. V Halozah so erpico nadgradili tako, da so kot namaz uporabili skuto s kislo smetano in jajci, ter jo poimenovali haloška gibanica. Če bi ji dodali sladkor in nekoliko poparjenega pšeničnega zdroba, bi se slastna pita prelevila v slasten poobedek.