11.6.2020Ekološko mleko postaja med potrošniki vse bolj zaželeno. Maja Kalan, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah, je spregovorila o predelavi ekološkega mleka, razlikah v primerjavi s konvencionalnim mlekom ter o pomenu ekološke pridelave in predelave. V Ljubljanskih mlekarnah mleka ne uvažajo, temveč odkupujejo 100-odstotno slovensko mleko. Potrošniki lahko ekološke izdelke prepoznajo po zelenem evropskem znaku za Ekološko živilo.
Ekološko mleko odkupujemo izključno od slovenskih ekoloških kmetov iz različnih delov države. Surovega mleka v Ljubljanskih mlekarnah za predelavo v mlečne izdelke ne uvažamo – ne ekološkega ne konvencionalnega. Odkupujemo torej 100-odstotno slovensko mleko, pri tem je ekološkega 1,6 milijona litrov na leto. Odkupujemo ga od 28 dobaviteljev, ki že imajo certifikat, še 7 jih je v obdobju preusmeritve za prehod s konvencionalne na ekološko prirejo.
Slovenska surovina je strateška usmeritev. Slovenija je ne nazadnje 130-odstotno samooskrbna z mlekom, zato je logično, da tudi ekološko mleko kupujemo od slovenskih kmetov. Glede na povpraševanje bi si želeli bistveno večje količine ekološkega mleka. Kot mlekarna smo se celo zavezali, da bi do konca leta 2020 odkupili 5 milijonov litrov na leto, a za zdaj v Sloveniji ni dovolj rejcev, da bi to količino zagotovili. Se pa skoraj vsak mesec za proces prehoda na ekološko kmetovanje odloči kakšen dodaten rejec, kar je dober znak.
Potrošnik ekološko živilo prepozna po zelenem evropskem znaku za Ekološko živilo. Pripis »Kmetijstvo Slovenija« pa je dodatna informacija kupcu, da gre za lokalni ekološki proizvod. Kot proizvajalec lahko svoja ekološka živila označujemo na osnovi veljavnega certifikata, ki ga izda pooblaščena kontrolna organizacija. Z našimi dobavitelji, gre za kmetijske zadruge, imamo sklenjene pogodbe, s katerimi se zadruga zaveže, da redno preverja zapisnike certifikacijskih hiš. Izdajatelji certifikata namreč kmeta na terenu, se pravi na njegovi kmetiji, preverjajo najmanj enkrat letno, napovedano ali nenapovedano.
Ker gre pri mlečnih izdelkih za relativno enostavne izdelke z majhnih številom sestavin, je bistvena razlika v osnovni surovini: surovem mleku. Razlika med surovim mlekom z ekološke mlečne kmetije in konvencionalne mlečne kmetije je v krmi živine in povečani skrbi za dobrobit živali. Vsa krma, s katero se hranijo živali na ekoloških kmetijah, mora biti pridelana brez pesticidov in gnojil mineralnega izvora. Zato se tudi prehod na ekološko kmetovanje ne more zgoditi čez noč: vse površine, na katerih se krma pridela, se morajo očistiti mineralnih gnojil in pesticidov, kar lahko traja dve leti. Kar se tiče živali ekološka reja pomeni, da jim mora kmet zagotoviti več prostora v hlevu, njihovo prehranjevanje pa večino leta temelji na paši. Krave na ekološki mlečni kmetiji več časa preživijo na prostem in imajo tako zagotovljenega več gibanja. Pri predelavi tega mleka v izdelek, na primer v jogurt ali skuto, pa mora biti zagotovljena ločena proizvodna linija. Seveda skladno z zakonodajo ekološki izdelki ne smejo vsebovati umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, ojačevalcev okusa, barvil in podobno, vendar pa jih pri izdelkih, kot sta skuta ali jogurt, ne uporabljamo ne pri konvencionalnih ne pri ekoloških različicah.
Ekološko mleko na kmetijah pobirajo vozila s cisternami, ki so posebej označena in so namenjena izključno prevozu ekološkega mleka. To mleko je sprejeto v posebno posodo tudi v predelovalnem obratu, torej je sprejeto ločeno od konvencionalnega mleka. Prav tako je predelano na ločeni proizvodnji liniji, ki je v tistem trenutku namenjena izključno predelavi ekološkega mleka.
Znak je zagotovilo, da je mlečni izdelek, ki ga drži v rokah, pridelan na ekološki kmetiji. Je zagotovilo, da sta tako kmet kot mlekarna redno preverjana s strani certifikacijske hiše, ki na terenu ugotavlja skladnost s pravili, ki jih določata ekološka pridelava in predelava. Na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo se nahaja tudi evidenca certifikatov ekološkega kmetijstva z iskalnikom. Vsak potrošnik lahko v iskalnik vpiše priimek kmeta ali naziv proizvajalca in tako pregleda certifikat, ugotovi, katera pooblaščena kontrolna organizacija nosilca nadzoruje in do kdaj je veljaven.
Ekološko mleko dobimo z ekološko pridelavo, ki spoštuje osnovna načela naravi in okolju prijaznega kmetovanja. Temelj ekološkega kmetijstva je ohranjanje in spoštovanje narave, ekološko pridelano hrano pa lahko umestimo v najvišji kakovostni razred. Celoten proces ekološkega kmetovanja pripomore k varovanju okolja (tal, vode in zraka) ter k ohranitvi biotske raznovrstnosti. Ekološka prireja je nekoliko manj intenzivna, obenem pa mlekarna kot odkupovalec ekološkim kmetom nudi višjo odkupno ceno surovega mleka – to velja tudi za kmetije, ki so približno dve leti v fazi preusmeritve in še nimajo ekološkega certifikata. Višjo ceno tako utemeljuje dodana vrednost ne le izdelka, pač pa v širšem družbenem smislu.
Seneno mleko je posebna vrsta mleka, ki izvira iz kmetijske prakse, pri kateri krave niso krmljene s silažo. V poletnih mesecih se živali pasejo, pozimi pa se prehranjujejo predvsem s senom. Preberite, v čem so prednosti tovrstne pridelave in po…
Več...
Ekološka hrana ni zgolj še en „trend“ na področju prehranjevanja, temveč je dejansko nujen in nepogrešljiv temelj tako za zdravje sodobnega posameznika kot tudi za okolje in družbo kot celoto. Kadar ekološka hrana izvira iz lokalnega okolja, pa se njene…
Več...
Sprehod med policami trgovin in izbor mleka in mlečnih izdelkov je za potrošnika pravi izziv. Kako veste, da je izdelek kakovosten? Odkar je slovenski mlečni sektor vključen v nacionalno shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«, je odločitev za potrošnike lažja.…
Več...
Babice pripovedujejo: nekoč so pastirji gnali živino na pašo, kmetje so krave zjutraj molzli ročno, mleko pa se je odkupovalo kar od okoliških kmetij. Pa danes? Skozi leta se je mlekarska panoga razvijala, molža in postopki predelave mleka so tehnološko…
Več...