Dr. Veberič: »Zagovarjam uživanje sezonskega sadja domačega izvora.«

9.12.2020

Okusnost in sočnost sadja sta dve pomembni lastnosti, ki ju ob nakupu ne moremo preveriti, temveč se o kakovosti prepričamo šele kasneje. Dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, nam je pojasnil, kako lahko na policah poiščemo sadje, ki bo zadostilo našim pričakovanjem.

Dr. Veberič, prihajate s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo. Lahko bi rekli, da ste »mojster za sadje«. Kdaj lahko rečemo, da je kakovostno?

Ljudje imamo različne predstave o tem, kaj pomeni kakovostno sadje. Kljub temu lahko najdemo nekaj skupnih lastnosti. Kakovostni so plodovi, ki so sortno značilno veliki, obarvani, nepoškodovani in odličnega okusa ter primerne čvrstosti in sočnosti. Takšno je lahko samo sadje, ki je obrano v optimalni zrelosti. Optimalna zrelost je torej priporočen čas, kdaj naj bo sadje obrano.

Lahko smo hvaležni, da imamo v Sloveniji na voljo sadje, ki je bilo obrano v najbolj optimalnem časovnem oknu, ko sta sočnost in sladkost sadja najboljši. Takšno pridelavo in predelavo kakovostnega sadja zagotavlja shema »izbrana kakovost«.

V čem se lokalno pridelano sadje razlikuje od uvoženega? Kaj priporočate?

Sadje, pripeljano od drugod, je po navadi obrano nekoliko bolj zgodaj, kot če je pridelano za lokalni trg. Z bolj zgodnjim obiranjem namreč sadje bolje prestane transport. Iz izkušenj pa vemo, da takemu sadju, kljub lepemu videzu, pogosto manjkajo okus, aroma in sočnost. Zato je bolj priporočljivo uživanje lokalno pridelanega sadja. Lahko smo hvaležni, da imamo v Sloveniji na voljo sadje, ki je bilo obrano v najbolj optimalnem časovnem oknu, ko sta sočnost in sladkost sadja najboljši. Takšno pridelavo in predelavo kakovostnega sadja zagotavlja na primer shema »izbrana kakovost«. Sadje, ki je pridelano v skladu s zahtevami sheme pa ima znak »izbrana kakovost – Slovenija«.

Tudi sam sem ljubitelj sadja. Primarno zagovarjam uživanje sezonskega sadja domačega izvora. Na primer, zaradi strogega nadzora v Sloveniji točno vemo, kakšni so bili standardi pridelave in predelave sadja ter kakšno sadje in izdelke iz sadja lahko pričakujemo v shemi »izbrana kakovost«. Kljub raznim zagotovilom pri uvoženem sadju ostaja senca dvoma, predvsem glede zagotavljanja optimalne zrelosti. Žal podnebne razmere in prst ne dopuščajo, da bi v Sloveniji gojili vse vrste sadja. Seveda pa ni nič narobe, če na primer v zimskem času, ko so potrebe po vitaminih večje, v prehrano vključimo tudi agrume in kivije.

Izpostavili ste shemo »izbrana kakovost«. Kako vemo, da je sadje v tej shemi optimalno zrelo?

Za označevanje sadja z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« mora sadje izpolnjevati dodatne zahteve glede kakovosti. Ena od ključnih zahtev je, da je sadje obrano v času optimalne zrelosti. To časovno okno določajo neodvisni strokovni organi in pridelovalci glede na parametre zrelosti sadja. Prav tako mora sadje dosegati določeno vsebnost suhe topne snovi. To po domače pomeni vsebnost sladkorjev. Ta shema namreč natančno opredeljuje najmanjšo potrebno vsebnost sladkorjev. Zaradi optimalnega časa obiranja imajo potrošniki zagotovilo, da bo sadje okusno in sočno.

Kakšno vlogo pri zagotavljanju kakovosti sadja ima sezonskost?

Z vidika zdravja in raznovrstne prehrane je uživanje sadja pomembno. Ni treba biti strokovnjak, da prepoznamo, da je sadje najbolj kakovostno, ko je sveže obrano. Večina sadnih vrst po obiranju ne prenaša dobro daljšega skladiščenja in ga je mogoče uživati le kratek čas. Za druge sadne vrste je značilno, da jih z ustreznimi postopki lahko tudi dalj časa skladiščimo in pri tem ne zgubljajo na kakovosti.

Hvaležni smo lahko, da so različne sadne vrste, ki jih pridelujemo v Sloveniji, razporejene skozi vse leto. Z drugimi besedami: vsak dan lahko uživamo sveže, sezonsko sadje.

Ali lahko postrežete s primerom takšnega bolj »trdoživega« sadja?

Denimo, slovenska jabolka imamo na razpolago čez celo leto in njihova kakovost ni nič drugačna, če jih uživamo jeseni ali spomladi. Zato so odličen vir za zdravje koristnih snovi preko zime. Podobno dobro prenašajo skladiščenje hruške. V spomladanskem, poletnem in jesenskem času pa je zelo zaželeno, da v prehrano vključimo sadje, ki takrat zori in je bogato z antioksidanti. Hvaležni smo lahko, da so različne sadne vrste, ki jih pridelujemo v Sloveniji, razporejene skozi vse leto. Z drugimi besedami: vsak dan lahko uživamo sveže, sezonsko sadje. To pomeni, da potrošniki posegamo po jabolkih in orehih v jesenskem in zimskem času, ko drugo sadje ni na razpolago, jagodičevje in sadje s koščicami pa uživamo v toplejših mesecih.

Vsi poznamo pregovor »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran«. Kakšne so prednosti uživanja kakovostnega sadja za zdravje?

Sadje je pomemben del uravnotežene prehrane. Vsebuje številne snovi, ki pomagajo preprečevati nastanek nekaterih kroničnih bolezni. Prav tako uživanje sadja ugodno vpliva na lažji potek bolezni. Z uživanjem sadja gotovo ne moremo preprečiti, da ne bi nikoli zboleli, pomaga pa nam lahko, da je bolezni manj in te potekajo v lažji obliki. Ko ugriznemo v plod, dobimo poleg snovi, ki nam dajo okus in energijo, tudi številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje našega telesa. Poleg vitaminov in mineralov so to tudi vlaknine in antioksidanti.

Nam lahko zaupate kakšen trik, kako lahko ohranjamo svežino sadja doma?

Poleg shranjevanja sadja v hladilniku za krajši čas, lahko sadje shranjujemo tudi v kleti oziroma drugem večjem prostoru, kjer lahko zagotovimo nizko temperaturo. Vendar temperatura v prostoru ne sme pasti pod ledišče in zrak ne smeti biti preveč suh. Pozorni bodimo, da v istem prostoru ne skladiščimo obilice raznovrstnega sadja in zelenjave. Nekatere vrste namreč izločajo etilen. To je rastlinski hormon, ki daje sadju polno aromo, a je hkrati hormon zorenja in staranja. Prisotnost etilena lahko pospeši zorenje in posledično propadanje že zrelega sadja. Lahko pa ta proces uporabimo v naš prid. Na primer, zrela jabolka, ki izločajo etilen, lahko pospešijo zorenje kakijev.

Kakšne prednosti po vašem mnenju prinaša shema »izbrana kakovost« za razvoj sadjarstva v Sloveniji?

Shema »izbrana kakovost« in z njo znak »izbrana kakovost – Slovenija« sta odraz dodane vrednosti slovenskega sadja in korak v pravo smer pri spodbujanju potrošnje domačih izdelkov, ki so vredni svoje cene. Skupen nastop sadjarjev namreč vidim kot priložnost tudi za to, da postanejo slovenski pridelovalci in predelovalci sadja bolj cenjeni tako v odnosu do trgovcev kot potrošnikov.

Kaj svetujete potrošnikom glede uživanja sadja?

Zelo preprosto: uživajte v pestrosti slovenske ponudbe skozi letne čase. V zimskem času posegajte po jabolkih, hruškah, orehih, lešnikih in kostanjih, v toplejših mesecih pa uživajte še v vsem drugem svežem sadju, kot so jagode, breskve, češnje, slive,… In seveda: pomislite predno sežete po pridelku ali izdelku. Izbirajte zdrave, neoporečne plodove prve kakovosti iz svoje bližine. Tako boste dobili poln okus in najboljšo sočnost. Pa dober tek.

Dr. Veberič: »Zagovarjam uživanje sezonskega sadja domačega izvora.«

Sorodni članki

Kako posaditi sadno drevo?

Kako rokovati s sadjem in zelenjavo

Na policah trgovin tudi v spomladanskih mesecih najdemo lokalno sadje

Začenja se novo programsko obdobje za sektor sadja