4.4.2019S sedmim aprilom 2019 se izteče prehodno obdobje, ki ga določa Pravilnik o največji vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik velja za živila, ki so dana v promet na ozemlju Republike Slovenije. Vsebnost trans maščobnih kislin ne sme presegati 2 grama od 100 gramov skupnih maščob. Posebnost slovenske zakonodaje je, po besedah dr. Mateja Gregoriča iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da posega tudi na področje ponudnikov prehrane, kjer potrošniki nimajo možnosti vpogleda v kakovost ponudbe. Torej na izdelke, ki niso vnaprej pakirani in jih ne označuje deklaracija kot so rogljički, burek in podobna živila. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščob je bil sprejet že marca 2018, prehodno obdobje za pridelovalce pa se izteka v prvem tednu aprila.
Ob pripravi pravilnika smo se Slovenci zgledovali po danskem modelu, ki so tak pravilnik že sprejeli. Na Danskem omejitve veljajo le za živila, ki so naprodaj neposredno potrošnikom, ne pa tudi za živila v veleprodaji, kot to po novem velja v Sloveniji. Tako bistveno zmanjšujemo možnost, da bi manj ozaveščeni proizvajalci živil pri proizvodnji še naprej uporabljali ceneno delno hidrogenirano maščobo.
Z Ministrstva za zdravje pojasnjujejo tudi, da bo predpis omejeval vsebnost trans maščob v vseh živilih, ki se prodajajo pri nas in ne zgolj za domače proizvode. Z uveljavitvijo pravilnika bo torej omejitev veljala tudi za živila iz evropskih in tretjih držav.
Na NIJZ so dodali, da prvič zmanjšujemo dostopnost zdravju manj koristnih in manj kakovostnih živil na način, da to ni več skrb posameznika, pač pa proizvajalca prav z zakonodajo na področju trans maščob.
Trans maščobe motijo presnovo in transport maščobnih, povečujejo raven krvnega holesterola ter s tem znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni. Gre za dokazano nevarne snovi, katerih količina v prehrani prebivalcev se je bistveno povečala v prejšnjem stoletju, ko je industrija pri proizvodnji živil začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami. (vir: nutris.org)
Živilska industrija je v prejšnjem stoletju pri proizvodnji začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami iz katerih izvirajo trans maščobe oziroma trans maščobne kisline. Prvi dokazi o njihovem neugodnem vplivu na zdravje izvirajo že iz sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. In številne kasnejše raziskave so pokazale, da trans maščobe motijo presnovo in transport maščobnih celic, povečujejo raven krvnega holesterola ter s tem povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni.
Na osnovi dokazanih tveganj se je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih konec prejšnjega stoletja začela hitro zmanjševati in uveljavilo se je splošno prepričanje, da trans maščobe v razvitih državah ne predstavljajo več pomembnega javno-zdravstvenega problema. A je bilo žal to prepričanje zmotno.
Zmanjšanje količine trans maščob v živilih je Slovenija uvrstila med strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 »Dober tek Slovenija«, ki je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve trans maščob. Ministrstvo za zdravje je z namenom ocene tveganja, ki ga za zdravje prebivalstva lahko predstavljajo trans maščobne kisline v živilih, podprlo državni raziskovalni projekt spremljanja trans maščob v živilih.
V okviru projekta, ki se je začel marca 2016, so pri Inštitutu za nutricionistiko ugotovili, da proizvajalci delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo predvsem v vaflje, piškote, prigrizke, različne namaze in slaščice. V času merjenja pa so opazili celo povečanje uporabe. Posebno pozornost so pritegnila živila brez deklaracije – torej tista, ki so v prosti prodaji in niso predpakirana.
Na osnovi ugotovljenih tveganj je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s strokovnjaki in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo pravilnik, ki omejuje vsebnost trans maščob v živilih.
Državni raziskovalni projekt »Trans maščobe v živilih« izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta, Pediatrična klinika UKC Ljubljana ter Institut »Jožef Stefan« ob finančni podpori Ministrstva za zdravje, Javne agencije za raziskovalno dejavnost in družbe Mercator.
Da trans maščobe nimajo nobene koristne vloge pri delovanju človeškega telesa, pojasnjuje prof. dr. Zlatko Fras iz Univerzitetnega kliničnega centra in dodaja, da »je zelo pomembno, da jih bomo iz prehrane za vselej odstranili. Na ta način bomo zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe in hkrati preprečili marsikatero prezgodnjo smrt.« Že ob sprejetju pravilnika, marca 2018, je o vplivu trans maščob na zdravje spregovorila izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Izpostavljenost prebivalcev trans maščobam je nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. Uživanje trans maščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Trans maščobe so dejavnik tveganja tudi za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in astmo ter alergijami pri otrocih«.
Na Ministrstvu za zdravje so ob sprejetju pravilnika pojasnili oceno tveganja za zdravje, ki kaže, da vnos trans maščob pri splošni populaciji ni kritičen. Vendar pa lahko potrošniki, ki v veliki meri uživajo živila z visoko vsebnostjo trans maščob že dosežejo kritično količino. Ker so trans maščobe prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni je pomembno, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost. Na ta način bomo prispevali k boljšemu zdravju prebivalcev.
Ukrep bo imel največji vpliv na prehransko manj ugodna živila kot so slaščice, prigrizki, piškoti, keksi, ocvrta in hitra hrana. Ta živila sicer že tako pogosto vsebujejo tudi visok delež manj zaželenih hranil (nasičenih maščob, sladkorja, soli), zato se svetuje manj pogosto uživanje tovrstnih živil, v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi in zdravju koristnimi živili. Proizvajalci imajo le še nekaj dni časa za uskladitev z zakonodajo. Najpomembnejši korak v tem procesu pa je zamenjava delno hidrogeniranih rastlinskih maščob z drugimi sestavinami.
Povzeto po: Nutris.org (marec 2019)
24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…
Več...
Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…
Več...
V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…
Več...
V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…
Več...