Dodana vrednost mleka se zrcali v številnih mlečnih izdelkih višje kakovosti

Ste se kdaj vprašali, kaj vpliva na kakovost in okus mleka in mlečnih izdelkov? Oboje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so krma in udobje živali, recepti, znanje in izkušnje vseh, ki spremljajo mleko od kmetije do mize, pa tudi kratke transportne poti. Dodana vrednost nastaja tudi zaradi številnih lokalnih posebnosti, v navezavi na turistično ponudbo ter z inovativnostjo pridelovalcev in predelovalcev mleka. Med pestro izbiro na policah potrošniki mlečne izdelke višje kakovosti preprosto prepoznamo po oznaki »izbrana kakovost – Slovenija«. Veste, kaj ta pomeni?

Po zaslugi domačih ponudnikov imamo na policah trgovin obilico raznovrstnih mlečnih dobrot. Tokrat razkrivamo, kako si za odličnost prizadevajo na Kmetiji Podpečan iz Žalca in v Mlekarni Planika iz Kobarida. Oboji so vključeni v shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«.

Bogastvo polnomastnega mleka

Kmetija Podpečan je ena prvih kmetij na Celjskem, ki se je začela ukvarjati s predelavo mleka v mlečne izdelke. Martina Podpečan pojasnjuje: »Naša kmetija ima tradicijo kmetovanja že približno 250 let. Z dopolnilno dejavnostjo predelave mleka smo se začeli ukvarjati pred 15 leti. Že med študijem sem se srečala s sirarstvom, ki me je popolnoma prevzelo. Omogoča neskončno možnosti predelave mleka v izdelke, kot so siri, jogurti, kislo mleko, skuta in namazi. S proizvodnjo najrazličnejših mlečnih izdelkov tako ustvarjamo dodano vrednost mleka.«

Na kmetiji imajo 65 krav molznic rjave pasme, kar ima po mnenju sogovornice velik vpliv na kakovost mleka. Visoka vsebnost maščob in beljakovin v mleku se odražata tako v kakovosti kot okusu izdelkov. Letno predelajo približno 220.000 litrov mleka v okoli 20 ton mlečnih izdelkov. Njihova posebnost je uporaba polnomastnega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo ali dodajo, razen sirišča in kultur, potrebnih za nastanek denimo sira in skute. Tako izdelki ohranijo maščobo, beljakovine in minerale, kar prispeva k bogatemu okusu. Izdelke prodajajo na kmetiji in v izbranih trgovinah, dostavljajo pa jih tudi javnim ustanovam in gostinskemu sektorju.

Povezanost vodi k uspehu

Navdihujočo zgodbo o povezanosti in sodelovanju pišejo tudi napredni kmetje iz Zgornjega Posočja. Ti so že pred več kot šestdesetimi leti postavili temelje današnji Mlekarni Planika. Ta veliko prispeva k razvoju in ohranjanju govedoreje na tem območju. Mlekarna je v lasti Kmetijske zadruge Tolmin, katere lastniki so lokalne kmetije.

Miran Božič, direktor Mlekarne Planika, izpostavlja: »Dnevno odkupimo in predelamo približno 20.000 litrov mleka od okoli 100 kmetij z območja Posočja. Mlekarna zaposluje 70 ljudi v proizvodnji, trgovini in na lastnem ekološkem posestvu Bogata v Bovcu, na katerem redimo 180 glav živine, od tega 100 krav molznic. Smo edina mlekarna v Sloveniji z lastnim posestvom, ki deluje na popolnoma enak način, kot vse druge kmetije, ki nam oddajajo mleko. Naše posestvo je trenutno tudi glavni vir ekološkega mleka.«

V Mlekarni Planika želijo potrošnikom ponuditi izdelke najvišje kakovosti, vendar s čim manjšo stopnjo predelave. Zato s sodobnim tehnološkim pristopom posnemajo tradicionalne načine predelave mleka. Kot poudarja prvi mož mlekarne, želijo v izdelkih ohraniti največ dobrega, kar ponuja narava. Mleka ne homogenizirajo, temveč ga zgolj pasterizirajo pri najnižji možni temperaturi. Potrošnikom ponujajo sveže mleko, smetano, maslo, namaze, različne sire ter Tolminsko in albuminsko skuto. Na policah trgovin najdemo tudi njihove fermentirane izdelke, kot so kefir, kislo mleko, pinjenec, jogurt in sladka sirotka. S prepletanjem tradicije in sodobnega tehnološkega znanja nastajajo inovativni izdelki, kot je jogurt s sirupom iz smrekovih vršičkov. Z inovativnostjo in nenehnim posodabljanjem tehnologije ohranjajo stroškovno učinkovitost in razvojno-tržno konkurenčnost.