Del učnih vsebin bo v petek posvečen slovenski hrani

V petek bodo učenci v okviru dneva slovenske hrane del pouka namenili vsebinam o pomenu slovenske hrane. Na novinarski konferenci so bili predstavljeni ključni poudarki in kratek opis desetletne poti Tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Dan slovenske hrane se je v preteklih letih v vrtcih in šolah običajno začel s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki vsebuje kruh, med, mleko, maslo in jabolko. Tokrat bo zaradi šolanja na daljavo izvedba nekoliko drugačna in bo vsebinam o pomenu slovenske hrane namenjen del pouka.

Glede na to, da tradicionalnega slovenskega zajtrka letos zaradi z epidemiološkimi razmerami povezanega šolanja na daljavo ne bo mogoče izvesti, je bila šolam po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška podana pobuda »da ta petek pri pouku na daljavo dve šolski uri ali več namenijo vsebinam, povezanim z dnevom slovenske hrane«.

Pomembno je, da se osredotočijo na ključna sporočila ter na ozaveščanje o tem, kdo pridela slovensko hrano, koliko truda je vloženega v pridelavo, zakaj je hrana iz bližine boljša izbira, kakšna je vloga čebel in drugih opraševalcev ter zakaj je zajtrkovanje pomembno iz zdravstvenega vidika.

Šole so pripravljene na nekoliko drugačno izvedbo

Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo je zagotovila, da se je šolstvo na letošnjo izvedbo zajtrka dobro pripravilo. V ponedeljek je potekalo srečanje organizatorjev šolske prehrane, ki so med drugim govorili o podrobnostih izvedbe dejavnosti. »Šole smo že ob začetku šolanja na daljavo pozvali, naj v tem obdobju še bolj spodbujajo redno in zdravo prehranjevanje otrok ter dajejo poudarek tudi zajtrku,« je dodala.

Dan slovenske hrane ima širši pomen

Kot je poudaril Podgoršek, je dan slovenske hrane tudi priložnost za podporo lokalnim oskrbovalnim verigam. H krepitvi tovrstnih prizadevanj je pozval tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič ter poudaril »Pomena zdrave hrane, kar lokalno pridelana hrana nedvomno je, se zavedajo mnogi. Zatakne pa se lahko pri javnih razpisih, pri katerih je pogosto premalo poudarka namenjenega izkoriščanju tega, kar nudi lokalno okolje«. Pozval je k opolnomočenju prijaviteljev na razpise in spodbujanju združevanja ponudnikov pri nastopu do zavodov.

Pomembnosti učinkovitejše spodbude k nabavam lokalne hrane je poudaril tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ter dodal, da je enako pomembno tudi širjenje prepoznavnosti zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov.

V zvezi so zato predlagali ustanovitev konzorcija ponudnikov zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov na ravni EU. »Menimo namreč, da so ti pridelki in izdelki tudi na domačem trgu premalo prepoznani,« je pojasnil.

Hrana, ki je zaupanja vredna

Vsi govorci na novinarski konferenci so si bili edini, da je hrana, ki jo pridelajo in predelajo naši kmetje, kmetijska in živilska podjetja ter zadruge zaupanja vredna. S praznovanjem dneva slovenske hrane in odločitvami za lokalno oziroma slovensko hrano jih bomo podprli njihovih naporih in izrazili naše spoštovanje do njihovega dela.