13.11.2018Prihaja tretji novembrski petek, dan, ki ga vsako leto posvetimo osveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane, v šolah in vrtcih pa ga zaznamujejo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Vse pogosteje dan slovenske hrane obeležijo tudi posamezniki in celo podjetja ter institucije. Osrednja tematika letošnjega dneva slovenske hrane je pomen kakovostnih tal, ki omogočajo rast zdravih in hranljivih živil.
Doslej je javnost veliko pozornosti posvečala predvsem kakovosti vode in zraka, a nikakor ne smemo zanemariti pomena tal. Tla imajo v okolju osrednjo vlogo za oskrbo s pitno vodo, biotsko pestrost, sooblikovanje naravne in kulturne krajine in ne nazadnje, tla so največji kopenski ponor ogljika. Vsebnost organske snovi oziroma humusa v tleh je izjemnega pomena tudi v prizadevanjih za blaženje podnebnih sprememb.
Rodovitnost je bistvena lastnost tal, ki omogoča življenje na kopnem, je eden izmed razlogov za biotsko pestrost in je ključna za pridelavo hrane ter nujna za dobro prirast gozdov (vir: Tla v okolju).
Vse bolj se torej uveljavljajo tudi spoznanja, da so tla izjemno pomembna za delovanje celotnega okolja. Pedologija (veda o tleh, prsti) postaja veliko bolj okoljska veda, tla pa integralni del okolja. Ko varujemo tla, varujemo ekosisteme in ekosistemske storitve tal v okolju.
Tretji petek v novembru, letos 16. novembra, bomo obeležili dan slovenske hrane. Tega dne po vsej Sloveniji s tradicionalnim slovenskim zajtrkom otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrkujejo živila iz lokalnega okolja.
Obeleževanju dneva slovenske hrane z izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka se vsako leto pridružuje vedno več posameznikov, podjetij in drugih institucij.
Danes se zavedamo, da opravljajo tla številne nujno potrebne in pomembne funkcije oziroma okoljske ekosistemske storitve, kot so zadrževanje in kroženje rastlinskih hranil, zadrževanje in čiščenje vode, razgradnja, vezava in nevtralizacija onesnaževal, čiščenje in polnjenje podtalnice, skladiščenje ogljika, so življenjski prostor talnih organizmov in še bi lahko naštevali.
»Nikar tako ne hitimo, vzemimo si vendar malo več časa za načrtovanje prehrane«, je že pred časom v pogovoru za naš portal povedala prehranska strokovnjakinja, Marija Merljak.
Zdravo prehranjevanje sestavljajo varna in uravnotežena prehrana kot tudi režim prehranjevanja, torej število obrokov in časovni razmik med njimi, njihov obseg in energijska gostota zaužite hrane v dnevnem jedilniku. Z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za učinkovito delo in igro ter učinkovito razmišljanje, sočasno pa se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Sedaj že tradicionalno v šolah ob dnevu slovenske hrane zajtrkujejo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje.
Glavni namen razglasitve dneva slovenske hrane je podpora domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
Ob dnevu slovenske hrane posebej izpostavljamo hrano iz lokalnega okolja, ki je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila in podobno, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Podpiramo domačo proizvodnjo in ohranjamo domača delovna mesta, ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja. Zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje. Zagotavljamo večjo prehransko varnost v državi. S spodbujanjem povečanja samooskrbe s hrano v državi povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane.
Ob dnevu slovenske hrane, ki poteka vsak tretji petek v novembru, letos 18. novembra 2022, bomo izvedli že dvanajsti Tradicionalni slovenski zajtrk. Letošnja osrednja tema je mleko in mlečni izdelki, ki jo ponazarja tudi letošnji slogan »Zajtrk z mlekom –…
Več...
Osnovni namen dneva slovenske hrane, v okviru katerega poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos obeležujemo 18. novembra, je izobraževati in ozaveščati naše mlade in z njimi tudi širšo javnost o velikem pomenu uravnoteženega prehranjevanja. Za dobro hrano…
Več...
Letošnji jubilejni 10. Tradicionalni slovenski zajtrk je bil zaradi epidemije drugačen od prejšnjih, saj otroci tradicionalnih živil niso zaužili v šolah in vrtcih, kljub temu pa je bilo uspešno izvedenih mnogo promocijskih aktivnosti in ozaveščanja o pomenu zajtrka.V petek, 20.…
Več...
V petek bodo učenci v okviru dneva slovenske hrane del pouka namenili vsebinam o pomenu slovenske hrane. Na novinarski konferenci so bili predstavljeni ključni poudarki in kratek opis desetletne poti Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Dan slovenske hrane se je v preteklih…
Več...