Čebelarstvo je poezija kmetijstva

Pogovor z Boštjanom Nočem, predsednikom Čebelarske zveze Slovenije in avtorjem knjige Rojen za čebele

Po lanski katastrofalni letini medu je letos, če prav razumemo, občutno bolje?

Drži. Letos imamo eno tako povsem povprečno letino, kar je v primerjavi z lansko vseeno velik napredek. Lani nam jo je na celi črti zagodlo vreme, ki sicer tudi letos ni bilo ravno idealno, saj so ekstremna temperaturna nihanja onemogočila, da bi bila letina še boljša.

Kljub temu pa se lahko pohvalimo, da poraba medu pri nas strmo raste …

Tako je. Še pred kakimi šestimi leti je Slovenec v povprečju zaužil en kilogram medu na leto, danes zaužije dva!

To pomeni kar stoodstotni porast v tako kratkem času! Kako to?

Mislim, da lahko velik del zaslug pripišemo promocijskim prizadevanjem čebelarjev. Svoje je naredila akcija s tradicionalnim medenim zajtrkom, ogromno smo tudi vložili v promocijo med najmlajšimi. Slovenski čebelar se lahko danes pohvali, da kar 80 odstotkov medu strankam proda neposredno na domu. To bi moral biti sploh eden ključnih ciljev cele kmetijske panoge, namreč, da bi slovenski kupec nakupoval neposredno pri slovenskem proizvajalcu. S tem bi ogromno pridobila oba. No, čebelarjem nam je to že v veliki meri uspelo. Odprli smo čebelnjake, šli smo po šolah, pristno veseli smo prav vsakega obiska … Ključna je dobra komunikacija s potrošnikom!

In kako ste ga prepričali, da se mu splača kupovati prav slovenski med?

Prav za med je nasploh še posebej značilno, da je najboljši tisti iz lokalnega okolja. Za Slovenca slovenski, za Nemca nemški, saj lokalni med organizmu prinaša tisto, kar že tisočletja uspeva v avtohtonem okolju. Poleg tega se vsled kratke poti do potrošnika v veliki meri ohrani prvinska kakovost, kakršna je značilna za med v panjih. Za nameček se lahko slovenski med pohvali, da je bil pridelan ob izjemno visoki stopnji higiene, slovenski čebelar pa po svetu slovi po svojem izjemnem znanju in poznavanju stroke.

Kako lahko potrošnik v trgovini med pisano ponudbo na hitro prepozna slovenski med?

Slovenski čebelarji smo uvedli posebno embalažo, ki je drugačne oblike od drugih. Kar 90 odstotkov vseh slovenskih čebelarjev svoj produkt že polni v tak kozarec, ki potrošniku brezprizivno zagotavlja slovensko poreklo medu.

Slovenski med v značilni obliki kozarca
Slovenski med v značilni obliki kozarca

Nekateri pravijo, da imajo pri nas čebelarji nasploh bolj tankočuten pristop h gojenju čebel. Da razvijejo v primerjavi s pogosto brutalno industrijo v tujini z njimi precej bolj oseben odnos.

Absolutno! Pri nas je to del kulture, čebelarstvo je neke vrste poezija kmetijstva – in vsekakor lahko potrdim, da nas v Sloveniji večina čebelari z dušo! Slovenski čebelar šteje čebele kot člane svoje družine, kar se vidi na vsakem koraku. Treba je samo pogledati, kako čisti in urejeni so slovenski čebelnjaki. Nobeno naključje ni, da smo s kar štirimi čebelarji na tisoč prebivalcev druga najbolj čebelarska država na svetu! Po tem je pred nami samo Grčija.

Zanimivo je, da spadajo čisto vse čebele v Sloveniji v rod kranjske sivke. Druge vrste pri nas niso dovoljene?

Tako je, res smo edina država na svetu, kjer je dovoljeno gojiti samo eno vrsto čebel. To nam je uspelo doseči med pristopnimi dogovarjanji z EU. Slovenija danes velja za avtohtono območje kranjske sivke in zelo pomembno je, da se ta naša avtohtona vrsta ne meša z drugimi, saj je posebej prilagojena za življenje v naših krajih. Mešanje pa bi samo še nižalo njene možnosti za preživetje.

Katere so glavne vrline naše kranjske sivke?

Oh, to je nasploh ena taka čudovita čebela! Je izjemno mirna in zelo redko piči. Prilagojena je na sorazmerno dolgo in težko zimo pa tudi neverjetno skromna je, kar pomeni, da porabi zelo malo hrane.

O čebelah v zadnjem času žal čedalje več beremo predvsem v skrb vzbujajočem kontekstu, torej v kontekstu množičnih poginov. Kako resen problem je to tako na globalni kot na domači ravni?

Da, čebele so resnično ogrožene, in to na več načinov. Hvala bogu je v Sloveniji pomorov vsako leto manj, predvsem ker se javnost vedno bolj zaveda pomena čebel. Ljudje so čedalje bolj previdni pri škropljenju in tudi ministrstvo je postalo veliko bolj pozorno pri registraciji kemičnih produktov, ki so lahko škodljivi za čebele.

Kaj pa na globalni ravni?

Tam beležimo zelo negativne vplive klimatskih sprememb, ekstremno vreme čebelam niža odpornost in jim otežuje nabiranje medu, tudi dvig intenzivnega kmetijstva jim ni prav nič naklonjen, za povrh pustošijo še bolezni … Stanje je tako resno, da čebele brez čebelarjev danes preprosto ne bi več preživele. Spomnim se, kako je bilo pred petindvajsetimi leti, ko sem sam začel s čebelarjenjem. Takrat ni nikomur prišlo na pamet, da bi se pogovarjal o tem, ali bodo njegove varovanke čez zimo preživele, zdaj pa nas vsakič sproti večji del leta skrbi, če bodo naslednjo pomlad še žive!

Ampak čebele so vendar ključni opraševalci v ekosistemih!

Res je, vsaka tretja žlica hrane na svetu je odvisna od njih. Še sreča, da smo se začeli tega malo bolj zavedati.

In tudi zato ste na Čebelarski zvezi Slovenije pri OZN sprožili predlog, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel.

Ta datum smo izbrali, ker se je takrat rodil naš čebelarski kolos Anton Janša. Njegov prispevek k utemeljitvi modernega čebelarstva v celi regiji je neprecenljiv. In moram povedati, da po vseh svetovnih instancah, kjer smo se do sedaj pojavili s tem predlogom, žanjemo samo odobravanje in dejansko kar nekaj začudenja, da se ni tega doslej še nihče spomnil. Tako da gre vsekakor tudi za učinkovito promocijo Slovenije v svetu. A v ospredju seveda ostajajo čebele. Ker če si kdo zasluži svoj dan, so to prav one. Izjemno veseli bomo, če bomo lahko z ustoličenjem nečesa, kot je svetovni dan čebel, prispevali k ozaveščanju o njihovi stiski. Več kot se bomo kot globalna skupnost o tem pogovarjali, lažje jih bomo zaščitili.

V podporo tej svoji iniciativi zbirate tudi elektronske podpise. Kje lahko naši bralci podprejo vaš predlog?

Na www.czs.si, neposredna povezava pa je tukaj: www.pravapeticija.com/wbd.

Je kaj, kar lahko ob tem za dodatno pomoč našim krilatim prijateljicam naredi vsak od nas?

Seveda. Ljudi bi pozval, naj na svoje vrtove in okenske police sadijo čim več medovitih rastlin – torej takih, ki niso samo za okras, temveč čebelam tudi zagotavljajo hrano. Obstaja kar nekaj rastlin, ki sodijo v to skupino in so obenem čudovite na pogled. Tudi seznam medovitih rastlin najdete na naši strani. In še tole: če pri škropljenju svojih vrtičkov že uporabljamo fitofarmacevtska sredstva, jih nujno uporabimo zvečer in striktno po navodilih proizvajalca. Tako bomo pomagali čebelam, obenem pa tudi čmrljem, metuljem in še marsikomu!


Sorodni članki

Med je zdrav!

slika vir: Čebelarska zveza Slovenije Za naše prednike je med predstavljal edino sladilo še pred začetkom industrijske proizvodnje sladkorja. Sodi med 10 najpogosteje potvorjenih živil, zato je pomembno, da ga poznamo. Danes v svetu poznamo več kot 300 vrst medu. Veliko…

Več...

Kako smo obeležili drugi svetovni dan čebel

Po tem, ko je na pobudo Slovenije 20. maj Organizacija združenih narodov razglasila za svetovni dan čebel, so se dogodki ob drugi obletnici vrstili po vsem svetu. Prepričani smo, da je prav vsak dogodek pripomogel k večji ozaveščenosti svetovnega prebivalstva,…

Več...

Skrbimo za čebele, saj čebele skrbijo za nas

V času številnih zimskih virusnih obolenj smo svoje telo krepili z dnevno žličko medu in včasih še s propolisom. Za večjo odpornost smo zaužili tudi matični mleček. Vse to so pridelki, za katere so preko leta pridno poskrbele čebele. Spomladi,…

Več...

Mala čebela rešuje veliki svet

Svetovni dan čebel (World Bee Day) bomo letos, ravno na pobudo Slovenije, praznovali prvič. Čebelica za pridnost v šoli, kranjska čbelica, panjske končnice, zdravilni čebelji izdelki, ljudski pregovori, apiturizem, čebelarske poti … Toliko pomembnih stvari pri nas je povezanih z…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem