Bučno olje – favorit slovenskih gospodinjstev

V tekmi za popularnost med olji je slovensko bučno olje med favoriti. Raziskave so pokazale, da kar 91 odstotkov gospodinjstev uporablja bučno olje in da je kar 74 odstotkov potrošnikov pripravljenih kupiti ekološko, kakovostnejše bučno olje. Slovenci imamo velik privilegij, da imamo naravne danosti za gojenje buč in da lahko pridelujemo bučno olje najboljše kakovosti.

Od najfinejšega semena do bučnega olja

Buče sodijo v družino bučevk (Cucurbitaceae), med katerimi so najbolj razširjene navadna, orjaška in muškatna ali dišeča buča. Pridelava oljnih buč je razširjena predvsem v SV delu Slovenije. V Sloveniji že drugo leto opažamo, da se površine, porasle z oljnimi bučami, večajo. (vir: Agrosaat, Oljne buče). V kuhinji so nepogrešljive, saj se iz njih delajo pogače, zavitki, žličniki, pite, juhe, nadevi in druge okusne jedi.

Geografsko zaščiteno bučno olje, ki ga je vredno poiskati na policah trgovin

Štajersko-prekmursko bučno olje (ŠPBO) je eno od triindvajsetih slovenskih proizvodov, registriranih pri Evropski komisiji. Gre za edinstveno olje visoke kakovosti, nerafinirano, izdelano po tradicionalnem postopku, s čimer se ohranjajo specifičnost, raznolikost in tradicija slovenske kulinarike. Pridelovalcem in predelovalcem se splača zaščititi izdelek zaradi zanesljivejših informacij in raziskovanja na trgu glede izvora, slovesa in kakovosti proizvoda.

Za liter bučnega olja potrebujemo 33 srednje velikih buč

Posušena in očiščena bučna semena se zmeljejo. Zmleti bučni masi se dodata voda in sol, da celične membrane laže popokajo in se izloči bučno olje. Pripravljena masa se praži v pražilnih ponvah, iz nje pa se iztisne kakovostno bučno olje. Njegova barva je temno zelena do rdeča, ima pa značilno intenzivno aromo in okus.

Za pridelavo bučnega olja se pražijo le najbolj kakovostna semena – za liter bučnega olja potrebujemo približno 33 srednje velikih buč oziroma 2,6–2,8 kg posušenih bučnih semen.

Pridelovalcev ni veliko, povpraševanje po olju pa je vse večje

Od leta 2014 se je proizvodnja ŠPBO povečala za 52 odstotkov, to je na dobrih 130 ton. Pridelovalcev pristnega štajersko-prekmurskega bučnega olja, ki imajo certifikat zaščitene geografske označbe (ZGO), pa je zgolj peterica: Tovarna olja GEA, Oljarna Kocbek, Oljarna Fram, Jeruzalem SAT in SKZ Ljutomer Križevci.

Območje zaščite iz Specifikacije ŠPBO (stran 10):

Na splošno je bučno olje izjemno aromatično in vsebuje nekatere za življenje pomembne maščobne kisline, veliko naravnega vitamina E in naravnih klorofilov.

Bučno olje se odlično poda zelo različnim vrstam hrane (solate, testenine, ribe, sladice) in se uporablja za pripravo namazov in marinad. Zaradi njegovih vizualnih učinkov se pogosto uporablja za vrhunsko prezentiranje jedi.