4.7.2019Okusi Slovenije – raznovrstno oblikovana pokrajina in tradicionalna priprava hrane prinašata bogate okuse, ki postajajo vse pomembnejši element domače turistične ponudbe. Slovenija ima izjemno ohranjeno naravno okolje, kar predstavlja ključno prednost in priložnost za povečanje dodane vrednosti pri pridelavi hrane. Zaradi izjemne ohranjenosti naravnih virov ima Slovenija zelo dobre pogoje za pridelavo visokokakovostne in varne hrane. To pa predstavlja velik potencial in možnosti za hrano bogatih okusov in velike dodane vrednosti, ki se dodaja z elementom ohranjenega okolja in trajnostnih, sonaravnih načinov pridelave in predelave.
Domači in tuji gosti, še posebej mlajše generacije, se pogosto za destinacijo svojega oddiha odločajo tudi zaradi ponudbe lokalne hrane in pijače. Številne nagrade v mednarodnem merilu potrjujejo, da imamo v našem okolju vrhunsko kulinariko in gastronomijo. Tako ne preseneča, da je Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) Sloveniji podelil naziv Evropska gastronomska regija 2021. Gre za posebnost, saj je Slovenija prva, ki je naziv prejela kot celotna država in ne le kot posamična regija (več).
Slovenci si ta naziv štejemo v veliko čast, naziv pa predstavlja priznanje vsem, ki so vključeni v gastronomsko ponudbo. Slovenija ni le ena pokrajinsko najbolj raznolikih dežel, njen dinamični značaj se izraža tudi v kulinariki. Kot smo že pisali, lahko v Sloveniji namreč preštejemo kar 24 gastronomskih regij, od katerih ima vsaka svojo prehransko posebnost in značilnost.
V Sloveniji imamo več kot 170 razpoznavnih in značilnih jedi, ki so temelj slovenske kulinarične
prepoznavnosti in pogosto navdih za ustvarjanje sodobnih palet okusov, ter 315 značilnih lokalnih in regionalnih jedi, navajajo pri Združenju turističnih kmetij Slovenije.
Pomembna poudarka slovenske kuhinje sta predvsem tesen stik z naravo in domača pridelava živil. Oboje bomo v najpristnejši luči doživeli na turističnih kmetijah. V Sloveniji jih lahko preštejemo kar 800. Turizem na podeželju ponuja pristen stik z naravo in ljudmi, ki pa ga zlasti prebivalci večjih mest vse pogosteje iščejo. Tako je Slovenija na dobri poti, da postane zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi ter visoko kakovostno, inovativno, avtentično ponudbo hrane in vina.
Na turističnih kmetijah v Sloveniji je okrog 5.750 ležišč in skoraj 36 tisoč sedežev. Kmetije, ki opravljajo turizem, so pred 20 leti ustanovile Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki združuje preko 400 članov. Deluje kot pomemben promotor, izobraževalec, razvojnik in pospeševalec pestrosti doživetij in kakovosti ponudbe na turističnih kmetijah. V katalogu turističnih kmetij je predstavljenih 181 kmetij, kar predstavlja skoraj polovico njihovih članov. Člani združenja imajo okrog 2.600 ležišč in 11.800 sedežev, kar predstavlja 45 odstotka vseh nastanitvenih zmogljivosti na kmetijah v Sloveniji.
Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) je v pogovoru za Finance pojasnila: »Če se želimo na evropski oziroma svetovni ravni uspešno pozicionirati, je za razlikovalnost potrebno še nekaj več. Poleg izjemnega ambienta imajo največjo vlogo prav ljudje«. Strategija slovenska turizma temelji na usmerjenosti v trajnost in na tem področju uresničevanja trajnostnega turizma je Slovenija pridobila ugled v mednarodni strokovni javnosti in več mednarodnih nagrad, s tem pa tudi dragoceno publiciteto«. Pojasnjuje, da je Slovenija dežela izjemnih posameznikov, ki s svojim talentom, ustvarjalnostjo, trdim delom, predvsem pa s srčnostjo naredijo to razliko. Zato lahko gostu ponudijo nepozabno izkušnjo oziroma doživetje, s katerim uspešno sledimo trendom novega luksuza. »Izjemnim posameznikom je torej treba prisluhniti in jih podpreti v njihovih prizadevanjih, naj gre pri tem za vrhunske kuharske mojstre, pridelovalce hrane in vinarje ali za strežno osebje«, dodaja Pakova.
Kuhinja bogate tradicije in inovativne sodobnosti v Sloveniji združuje mešanico tradicionalnih receptov in kulinarične vplive sosednjih držav, Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, ki jih je preoblikovala pristna slovenska nota. Slovenska kuhinja na vsakih nekaj kilometrov preseneti z novo tradicionalno jedjo, pijačo ali prilogo in drugačnimi navadami ob hrani.
Na nivoju znamke I feel Slovenia je vzpostavljena tudi gastronomska znamka Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia), »s katero tržimo slovensko gastronomijo.« pojasnjuje Pakova. »Gastronomska doživetja bomo ponudili prek zgodbe najbolj zelene destinacije na svetu in gostom predstavili, kako močno je gastronomija prepletena z neokrnjeno naravo, z živili in surovinami, pridelanimi sonaravno, v vrtovih, gozdovih, na travnikih in pašnikih«.
Vabljeni, da tudi sami izkusite dnevna ali daljša doživetja, ki jih ponujajo slovenske turistične kmetije. Na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije boste našli pestro ponudbo.
Jemo zato, da živimo, vendar ne živimo samo zato, da bi le jedli! Torej nam spoznavanje jedi in pijač lahko odkrije ter pomeni veliko več. Pomaga nam pri odkrivanju hišnih, krajevnih, lokalnih in regionalnih kulturnih posebnosti in različnosti, skozi jedi in njihovo uživanje spoznavamo šege in navade ljudi, oblike njihovega vsakdanjega gospodarskega prizadevanja, sožitja z naravo, zgodbe, ki odkrivajo bolj ali manj oddaljene korenine zgodovinskega razvoja, človeških usod, povezanosti ali razlikovanj.
V lonce kmečkih gospodinj gredo samo zdravi in sveži pridelki, iz katerih pripravljajo dobrote tradicionalne slovenske kuhinje: koruzne in ajdove žgance, ajdovo in pšenično kašo, kislo juho, joto, ričet, bograč, njoke, žlikrofe, matevža, mežrle, krapke, zaseko, štruklje, orehovo in ajdovo potico, gibanico, kot tudi odlično vino, jabolčnik in žganje ter druge dobrote.
Zahtevnejši gostje, med njimi so tudi tuji obiskovalci, danes pričakujejo celovito ponudbo. Zgolj namestitev in lepa narava ne zadoščata več, kar zelo dobro vedo na ekološki turistični kmetiji pri Plajerju v Trenti, ki je bila po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala izbrana za najboljšo turistično kmetijo v Evropi. Guardian je prispevek o turistični kmetiji Pri Plajerju podnaslovil kot »Lepo življenje«. Več o tem pa lahko preberete v prispevku Financ.
Ob koncu leta 2018 se je na 4.606 kmetijah opravljalo 18.230 dopolnilnih dejavnosti, kar znaša povprečno 4 dopolnilne dejavnosti na kmetijo. Na 1.076 kmetijah se opravlja skupaj 1.643 dejavnosti turizem na kmetiji (468 turističnih kmetij z nastanitvijo, 479 izletniških kmetij, 95 vinotočev in 32 osmic). Poleg tega se opravlja 569 dopolnilnih dejavnosti turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost – prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, oddajanje površin za piknike, muzeji, tematske zbirke, apiturizem in športni ribolov.
Povezovanje kmetijstva in turizma prinaša še veliko potencialov. Osnovna, v domačem okolju pridelana surovina predstavlja odlično osnovo za pripravljeno hrano različnih ponudnikov ne le na kmetijah, pač pa tudi pri drugih ponudnikih hrane, kot so hoteli in restavracije.
Foto: Združenje turističnih kmetij Slovenije
Med 13. in 23. oktobrom 2023 poteka jesenski Teden restavracij pod sloganom »Več okusa za manj ostankov«. Prvič se mu pridružujejo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter slovenski rejci in predelovalci mesa. Gostinci bodo lahko z znakom »izbrana kakovost…
Več...
Slovenci kot potrošniki smo zadnja leta bolj ozaveščeni o pomembnosti izvora živil, ki jih kupujemo. Vedno bolj cenimo slovensko hrano in po njej vse pogosteje povprašujemo. Pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane je ključen pri ustvarjanju dolgoročnih potrošniških in prehranskih…
Več...
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zasnovali kampanjo za promocijokakovostnega slovenskega mesa - mesa z označbo »izbrana kakovost – Slovenija« v sektorjugostinstva. Z njo želimo spodbuditi goste, da so pozorni na izvor mesa in da pri naročanju jedivečkrat…
Več...
Leta 2002 so idrijski žlikrofi kot poseben kmetijsko-živilski proizvod dobili status Zajamčena tradicionalna posebnost, od januarja 2010 pa so kot zaščiteni proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Idrijski žlikrofi so leta 2002 na nivoju Evropske skupnosti pridobili status…
Več...