Bodite pozorni na lokalno poreklo

Avgusta letos je Ruska federacija sprejela odlok o omejitvi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, surovin in hrane iz držav EU. Ta embargo bo imel učinek tudi na slovensko kmetijstvo, saj gre za izpad 1/3 slovenskega izvoza kmetijskih in prehranskih proizvodov v Rusijo. Neposreden učinek se kaže na proizvodih, ki jih je Slovenija izvozila v Rusko federacijo in ki so na seznamu prepovedi: perutninsko meso, mleko, kisla smetana, jogurti, sir ter jabolka. Ministri EU, pristojni za kmetijstvo so na izrednem zasedanju v Bruslju sklenili, da je nujen skupen in usklajen nastop EU, pri potrošnikih in trgovskih sistemih pa je treba krepiti zavedanje o prednosti izbire blaga, proizvedenega na lokalnem trgu.

  • Celotni slovenski izvoz agroživilskih proizvodov znaša okoli 850 mio EUR, kar predstavlja okoli 4 % delež v skupnem slovenskem izvozu blaga (vrednost kmetijske proizvodnje 1,2 milijarde EUR).
  • Izvoz kmetijskih in agroživilskih proizvodov v Rusijo je v letu 2013 znašal slabih 30 mio EUR.
  • Zaskrbljujoč je posredni učinek, ki nastaja zaradi povečane ponudbe neizvoženih proizvodov, namenjenih za trg Ruske federacije, na trgu EU, kar vpliva na zniževanje cen zadevnih kmetijsko-živilskih proizvodov na slovenskem trgu. Poleg navedenih proizvodov (zlasti mleka in mlečnih izdelkov ter jabolk) je posreden vpliv pri nas občutiti še v sektorju prašičjega mesa, kjer se ekonomske razmere pri nas že nekaj let poslabšujejo.
  • Pri tem je pomembno dejstvo, da gre za sektorje, ki k bruto vrednosti slovenskega kmetijstva prispevajo pomembne deleže (govedoreja okoli 27%, od tega prireja mleka okrog 15%, perutninarstvo okoli 8%, prašičereja dobrih 5%, sadjarstvo med 5 in 8%, s tem da so jabolka pri nas najpomembnejša sadna vrsta). Poleg tega so nekateri sektorji že tako in tako na udaru zaradi nedavno sprejete reforme SKP (odprava mlečnih kvot v sektorju mleka, kar se že kaže v povečani prireji in ponudbi mleka na EU ravni in posledično padanju cene mleka).

Slovenija ocenjuje, da bodo posledice embarga na slovensko gospodarstvo večje, kot so bile prvotno ocenjene – nenazadnje ne smemo pozabiti na oteženo možnost povrnitve tržnega deleža po ukinitvi omejevalnih ukrepov s strani Rusije, vpliv zmanjšanja ruske gospodarske rasti na povpraševanje po drugih evropskih izdelkih in podobno.

V Sloveniji proizvedemo 75.000 ton jabolk letno, kar je še enkrat več od potreb, Poljska pa v Rusijo izvozi kar 750.000 ton jabolk letno. Dejstvo je, da se lahko proizvodi iz vseh panog, ki so bili namenjeni na ruski trg, znajdejo tudi na našem trgu po dampinških cenah.

Zato kot potrošniki ne smemo pozabiti na pomembna dejstva:

  • Pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje 90.700 ljudi. Ohranimo ta delovna mesta in podprimo našo kakovost. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.
  • V Sloveniji pojemo 35% manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Pojejmo jabolko več. Uživajmo lokalno kakovost. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.
  • V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Kupujmo raje lokalno kakovost. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

Bodite pozorni na lokalno poreklo
Ocenite stran


Sorodni članki

Podnebne spremembe so tu – prilagodimo se!

Znova smo priča podnebnim spremembam, ekstremnim razmeram in padcem temperature ter ekstremni vročini. Takim razmeram se težko prilagajamo ljudje, še težje rastline, zelenjava, poljščine in sadna drevesa. Debela toča in viharji pogosto poškodujejo tudi rastlinjake. Hrana bo v prihodnosti še…

Več...

Kaj storiti, če je vrt uničila toča?

V teh dneh smo priča precej nestanovitnemu vremenu. Vsi tisti, ki smo se doslej za prognozo vremena obračali na pametne telefone ugotavljamo, da je napoved postala precej nezanesljiva. Podnebne spremembe prinašajo nove vremenske trende. Narava s temperaturnimi nihanji ne prizanaša…

Več...

Najslajša je jagoda, ki je popolnoma dozorela na rastlini, se lesketa, ima neovenelo čašo in vabi z mikavno aromo

V socialnih omrežjih smo že zasledili posnetke pridnih gospodinj z letošnjo jagodno marmelado. Kako prepoznati prave, slastne slovenske jagode smo vprašali dr. Darinko Koron, strokovno raziskovalno sodelavko na Oddelku za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Bodite pozorni: če ob vabljivi stojnici…

Več...

Češnje "pokajo" od zdravja

Sezona češenj je kratka, a sladka. Tudi vi spadate med tiste, ki vsako leto komaj čakajo, da bodo lahko zobali te sočne rdečke? Češnje niso samo okusne, ampak tudi izjemno zdravju koristne. Majhno drevesce si vrtičkarji lahko omislite tudi na…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem