Balkonski vrtičkarji, prihaja čas za ureditev ‘parcele’
Zamislite si, da po priboljšek ali dodatek k okusnemu kosilu kar v copatih stopite na domači balkon ali teraso. Zelo priročno in tudi zelo mogoče! Poleg bližine pa ima domači mini vrtiček še marsikatero drugo prednost.
Nimate vrta, pa si vseeno želite uživati v sveži, doma pridelani zelenjavi? Rešitev je preprosta: ustvarite si vrt na balkonu. Tudi majhen zunanji prostor lahko postane prostor rasti, ustvarjalnosti in povezovanja z naravo. Z malo iznajdljivosti, pravimi rastlinami in nekaj znanja lahko prav vsak balkon postane mala vrtičkarska oaza.
Komu je vrt na balkonu namenjen?
Balkonski vrt je odlična rešitev za vse, ki živijo v stanovanjih, nimajo dostopa do vrta ali pa si želijo pridelovati le nekaj osnovnih rastlin. Idealna izbira je za začetnike, družine z otroki, ljubitelje kuhanja in vse, ki iščejo stik z naravo v urbanem okolju.
Takšen vrt je lahko popolnoma prilagojen vašim potrebam, saj si lahko omislite bodisi nekaj lončkov z zelišči bodisi bolj ambiciozene sistem z več plastmi zelenjave in sadja. Z malo truda se lahko veselite domače bazilike, sočnih paradižnikov ali jagod, ob katerih boste še posebej ponosni, ker ste jih vzgojili sami.
Kako načrtovati vrt na balkonu?
Najprej ocenite, koliko prostora imate na voljo in koliko časa boste lahko namenili oskrbi rastlin. Pomislite, ali boste sadili le nekaj zelišč ali želite vzpostaviti polno zelenjavno mini-parcelo. Dobro je tudi razmisliti, ali želite imeti zelenjavni vrt na balkonu, zeliščni vrt na balkonu ali morda celo manjši vertikalni vrt na balkonu, ki omogoča izkoristek višine in je primeren za res majhne prostore.
Pomemben dejavnik pri načrtovanju je tudi smer balkona. Balkon, obrnjen proti jugu ali jugozahodu, prejme največ sonca in je idealen za večino rastlin. Severna lega je primerna predvsem za listate rastline, kot so solata, špinača in zelišča, medtem ko vzhodna ali zahodna nudita uravnotežen vir svetlobe za raznoliko zasaditev.
Kaj svetuje strokovnjakinja za vrtnarjenje?
Vrtnine potrebujejo dobro zemljo, vodo in veliko svetlobe. Rastišča, obrnjena proti jugu, so najprimernejša za gojenje, a načrtovanje miniaturnega vrta se vsekakor začne pri beleženju sončne poti nad mestom, ki ga bomo izbrali za svoje rastline. Takoj zatem je na vrsti zemlja. »Največja napaka je zagotovo varčevanje pri nabavi zemlje,« pravi gospa Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo. »Zemlja je vrtnarjevo osnovno orodje na vsakem vrtu – v loncih in koritih pa je še pomembnejša. Res je, da ima sicer tam vpliv samo v prvih treh, mogoče štirih tednih rasti, a to je za rastlino najobčutljivejše obdobje. Kar se takrat zamudi, se pozneje ne popravi.«
Ključna je prst
Kam se torej napotiti po optimalno prst? Po izkušnjah naše sogovornice se še kako obrestuje, če najdemo vestnega in veščega poklicnega vrtnarja, ki nam bo potem znal svetovati tudi glede drugih morebitnih dilem. Takih oseb v naši družbi ne primanjkuje, le poiskati jih je treba. »Nikakor pa ne smemo za balkonsko gojenje preprosto vzeti navadne zemlje z njive ali vrtov. Zakaj? Taka zemlja se v normalnem procesu vrtnarjenja po navadi mnogo preveč zbije, korenine rastlin pa so v loncih in koritih že tako utesnjene in jim dodatno zbita zemlja predstavlja samo znaten dodatni napor. Druga velika, pravzaprav še večja napaka pa bi bila zemljo kupiti v raznih trgovskih centrih po razprodajnih cenah.«
Pomembno je preudarno gnojenje
Ker hranil v sami prsti zmanjka relativno hitro, je naslednja ključna postavka v karieri vsakega pravega balkonskega mojstra ustrezno gnojenje. »Po štirih tednih je treba gnojiti vsaj dvakrat tedensko. Zagotovo je smiselno uporabljati ekološka gnojila, vendar pozor, zaradi lažje uporabe in predvsem natančnejšega doziranja svetujem uporabo tekočih gnojil, raztopljenih v vodi za zalivanje. Nikar ne varčujte tako, da umetna mineralna gnojila topite v vodi ali jih celo posujete po zemlji v loncih. Na tak način je veliko vrtičkarjev požgalo tako vrtnine kot okrasne rastline,« opozarja gospa Pušenjak.
Kaj pa gnojila, ki jih pripravimo kar sami? »Seveda, to je vedno zelo dobrodošlo! In rastline so nam za tak trud hvaležne! Klasična metoda je, da kompost prelijemo z vodo in ga en dan pustimo stati. Lahko pa namakamo koprive in gabez, vendar vsako rastlino posebej! Najpreprostejša formula pravi, da kilogram zelenih delov na 10 litrov vode pustimo stati do 36 ur. V tem primeru redčenje ni potrebno. Vendar, ponavljam, moramo koprive in gabez nujno namakati posebej, tekočini pa potem združimo šele na koncu.«
Zalivanje in oskrba rastlin
Na balkonu so rastline izpostavljene vetru in soncu, kar pomeni, da se zemlja hitro izsuši. Zalivanje mora biti redno, poleti tudi dvakrat dnevno. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj ali zvečer, ko ni močnega sonca. Pomembno je, da rastlin ne zalivamo po listih, saj lahko to spodbuja razvoj plesni.
Če balkon ni zaščiten pred dežjem, pazimo, da se voda ne nabira v loncih. Ob zastajanju vode lahko namreč pride do gnitja korenin. Dobrodošla rešitev so tudi samozalivalni lonci ali preprosti sistemi kapljičnega namakanja, ki si jih lahko pripravimo sami.
Katere rastline uspevajo na balkonu?
Na balkonu lahko vzgajamo presenetljivo veliko vrst zelenjave, zelišč in celo nekaj sadja. Med najbolj priljubljenimi so paradižnik, paprika, solata, redkvica, čili, rukola, špinača, blitva, kumare, grah in fižol. V posodah uspevajo tudi jagode, rabarbara in celo borovnice, če imamo ustrezno zemljo.
Zelišča, kot so bazilika, peteršilj, timijan, drobnjak, meta in origano, ne zahtevajo veliko prostora in jih lahko posadimo v korita ali viseče lončke. Pri izbiri rastlin upoštevajmo razmerje med svetlobo, temperaturo in višino posod. Rastline z globokimi koreninami potrebujejo večje lonce, medtem ko za hitro rastočo zelenjavo zadostujejo manjše posode.
Kje dobiti kakovostne lokalne sadike in semena?
Za uspešen vrt je izbira pravih sadik ključnega pomena. Priporočamo nakup pri preverjenih lokalnih vrtnarijah, ki ponujajo sadike, prilagojene slovenskemu podnebju. Prav tako lahko na kmetijah in tržnicah najdete domače, nezdravljene sadike, ki bolje prenašajo naravne razmere.
Za iskanje lokalnih ponudnikov obiščite zemljevid ponudnikov lokalne hrane, kjer najdete širok nabor semen, sadik in drugih vrtnarskih pripomočkov slovenskega izvora.
Kako shranjevati pridelek?
Doma pridelano zelenjavo lahko shranimo na več načinov. Solato in zelišča porabimo čim prej sveže. Paradižnike, papriko in bučke lahko hranimo nekaj dni pri sobni temperaturi. Višek pridelka lahko vložimo, zamrznemo ali posušimo. Zelišča lahko narežemo in zamrznemo v oljčnem olju v modelčkih za led. Tako bomo imeli vedno pri roki okus po poletju.
Za konec smo prihranili morda najpomembnejši nasvet gospe Maše Pušenjak: »Nikar si ne postavimo previsokih ciljev. Pri pridelovanju hrane – tako na vrtu kot na balkonu – nam mora biti osnovno vodilo zmernost. Kar pomeni, da moramo biti zadovoljni s povprečnim pridelkom. Že na začetku se moramo upreti skušnjavi, da bi dodajali ‘nekaj več’, da bo bolje raslo – čudežnih praškov in zdravil nikakor nima smisla iskati, saj jih ni.«
Pogosta vprašanja o vrtu na balkonu
Kako izdelati vrt na balkonu?
Začnemo s pregledom prostora, izberemo ustrezne posode, substrat in rastline glede na svetlobo. Nato uredimo lego, zalivanje in oporo za rastline.
Katere pripomočke potrebujemo?
Poleg loncev in zemlje potrebujemo vrtnarsko orodje, oporo za visoke rastline, zalivalko, po možnosti mreže ali police za vertikalno zasaditev in poletno senčenje.
Katere vrste zelenjave in zelišč lahko gojimo na balkonu?
Na balkonu dobro uspevajo paradižnik, paprika, solata, redkvica, rukola, bazilika, meta, timijan, grah, fižol in celo jagode ali rabarbara.
Kaj je vertikalni vrt?
To je način gojenja rastlin v višino, in sicer ob stenah, na policah ali visečih loncih. Omogoča prihranek prostora in večjo preglednost zasaditve.
