Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Babice so vedele, da se hrane ne meče v smeti

Številke o količinah zavržene hrane tako s strani potrošnikov kot v celotni predelovalni verigi so skrb zbujajoče. Tematiko so letos nagovorili tudi v okviru projekta Kuhnapato ter z zbirko zdravih tradicionalnih receptov pokazali, kako lahko tudi vsak sam v gospodinjstvu pripomore k spremembi na bolje.

Ozaveščenost o izgubah hrane in odpadni hrani je izjemno pomembna, saj največji delež odpadne hrane nastaja ravno v naših gospodinjstvih.

Kar 13 kg užitne hrane na Slovenca letno roma v koš

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) smo leta 2018 zavrgli skoraj 139.900 ton hrane, od tega 38 odstotkov oziroma 53.200 ton užitne. Slovenec v povprečju samo doma zavrže približno 13 kilogramov užitne hrane na leto, skupaj s hrano, ki ostane v restavracijah, menzah, šolah, ipd. pa kar 21 kilogramov.

Številke so skrb vzbujajoče, saj zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, zato je zmanjšanje izgub in količin zavržkov hrane med drugim tudi pomemben del Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katere cilj je na svetovni ravni prepoloviti količine odpadne hrane na prebivalca ter zmanjšanje izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige.

Sprememba se začne od malih nog

Tematike zavržkov hrane se je letos na izjemno inovativen način lotil tudi projekt Kuhnapato, ki s slovenskimi osnovnošolci že deveto leto nagovarja tematike, ki sodijo med ključne tendence razvoja v Evropi in svetu. Projekt je leta 2018 prejel tudi mednarodno priznanje, saj je bil uvrščen med 10 najboljših praks v Evropi na področju spodbujanja zdravega in trajnostnega načina življenja.

Letos so se slovenski osnovnošolci ukvarjali s tematiko zavržkov hrane ter pokazali in dokazali, kako si lahko z malimi napori in tudi malo sestavinami vsakodnevno pričaramo slastne obroke, ki bi nam jih zavidali tudi najboljši kuharski mojstri. Z združenimi močmi so prispevali recepte svojih babic in ideje, kako v kar največji možni meri uporabiti ostanke hrane.

9. zbirka zdravih tradicionalnih receptov dostopna na spletu

Tako kot pretekla leta so tudi letos izdelali kuharsko knjigo s tradicionalnimi in mnogimi že pozabljenimi recepti naših prednikov, tokrat z naslovom Babice so vedele …, da se hrane ne meče v smeti. Ogledate in prenesete si jo lahko TUKAJ.

Deloma povzeto po: https://www.zps.si/index.php/okolje/trajnostna-potronja/10557-zmanjsajmo-kolicine-zavrzkov-hrane-v-svojem-domu-mednarodni-dan-ozavescanja-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani-10-2020.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Sodelujte v raziskavi o odpadni hrani

Pridružite se najobsežnejši slovenski raziskavi o količinah odpadne hrane v gospodinjstvih. Za ta namen so na Ministrstvu za okolje in prostor izdelali kuhinjski dnevnik odpadne hrane.Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane, v letu 2020…

Več...

2. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani.Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani…

Več...

Zmanjšanje količine odpadne hrane je eden ključnih ciljev do leta 2030

Do leta 2030 smo se na globalni ravni zavezali prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca. To lahko dosežemo le s skupnimi prizadevanji, ki se začnejo pri vsakem posamezniku.V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi kot…

Več...

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem