11.11.2020Številke o količinah zavržene hrane tako s strani potrošnikov kot v celotni predelovalni verigi so skrb zbujajoče. Tematiko so letos nagovorili tudi v okviru projekta Kuhnapato ter z zbirko zdravih tradicionalnih receptov pokazali, kako lahko tudi vsak sam v gospodinjstvu pripomore k spremembi na bolje.
Ozaveščenost o izgubah hrane in odpadni hrani je izjemno pomembna, saj največji delež odpadne hrane nastaja ravno v naših gospodinjstvih.
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) smo leta 2018 zavrgli skoraj 139.900 ton hrane, od tega 38 odstotkov oziroma 53.200 ton užitne. Slovenec v povprečju samo doma zavrže približno 13 kilogramov užitne hrane na leto, skupaj s hrano, ki ostane v restavracijah, menzah, šolah, ipd. pa kar 21 kilogramov.
Številke so skrb vzbujajoče, saj zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, zato je zmanjšanje izgub in količin zavržkov hrane med drugim tudi pomemben del Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katere cilj je na svetovni ravni prepoloviti količine odpadne hrane na prebivalca ter zmanjšanje izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige.
Tematike zavržkov hrane se je letos na izjemno inovativen način lotil tudi projekt Kuhnapato, ki s slovenskimi osnovnošolci že deveto leto nagovarja tematike, ki sodijo med ključne tendence razvoja v Evropi in svetu. Projekt je leta 2018 prejel tudi mednarodno priznanje, saj je bil uvrščen med 10 najboljših praks v Evropi na področju spodbujanja zdravega in trajnostnega načina življenja.
Letos so se slovenski osnovnošolci ukvarjali s tematiko zavržkov hrane ter pokazali in dokazali, kako si lahko z malimi napori in tudi malo sestavinami vsakodnevno pričaramo slastne obroke, ki bi nam jih zavidali tudi najboljši kuharski mojstri. Z združenimi močmi so prispevali recepte svojih babic in ideje, kako v kar največji možni meri uporabiti ostanke hrane.
Tako kot pretekla leta so tudi letos izdelali kuharsko knjigo s tradicionalnimi in mnogimi že pozabljenimi recepti naših prednikov, tokrat z naslovom Babice so vedele …, da se hrane ne meče v smeti. Ogledate in prenesete si jo lahko TUKAJ.
Deloma povzeto po: https://www.zps.si/index.php/okolje/trajnostna-potronja/10557-zmanjsajmo-kolicine-zavrzkov-hrane-v-svojem-domu-mednarodni-dan-ozavescanja-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani-10-2020.
Z nekaj preprostimi odločitvami lahko bistveno zmanjšamo količino hrane, ki jo zavržemo, ter poskrbimo za bolj trajnostno prehranjevanje in smotrno rabo virov. Preberite uporabne smernice in nasvete, ki jih je enostavno upoštevati, prinašajo pa številne pozitivne učinke tako za preskrbo…
Več...
V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…
Več...
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani se je sedem pomembnih slovenskih deležnikov zavezalo, da bodo vsak na svojem področju izvajali aktivnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane.V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 je kot eden…
Več...
29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga bomo obeležili prvič. Namen obeležitve Mednarodnega…
Več...