Atomski potencial domačega jabolka

Ob ponarodelosti pregovora “Jabolko na dan odžene zdravnika stran!” je najbrž marsikdo prepričan, da gre kar za našo avtohtono slovensko modrost. A v resnici ni tako. Zdravilna moč tega nenadomestljivega sadeža je bila namreč vedno tako očitna, da so jo prav z omenjenim rekom pobeležili že v času antike.

Pravzaprav so regenerativne moči jabolka poznali že stari Egipčani, ki so jablane z veliko vnemo sadili vzdolž reke Nil. Po ostali Evropi so se različne vrste potem najbolj razširile v času rimljanskih osvajalskih pohodov, pomembno vlogo pri širitvi so imela tudi germanska in slovanska plemena. Če izhajamo iz ugotovitev vrlega Janeza Vajkarda Valvazorja, smo na prelomu v novi vek na naših tleh poznali že več sto sort jabolk. Več sto sort se morda sicer sliši veliko, a v svetovnem merilu jih je znanih več kot deset tisoč!

Vitamini

Kako na tako omejenem prostoru sploh popisati vse koristi, ki jih rednemu uživalcu omogoča to čudo stvarstva? Vseh prav gotovo ne bomo mogli navesti, zato se bomo osredotočili zgolj na tiste najkonkretnejše.

Za začetek: jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamin A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Med rudninskimi snovmi je v jabolku največ kalija, ki mu sledijo natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod. Jabolka so za nameček tudi še kako dobrodošel vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin, karotenoidov in flavonoidov.

Če to vse seštejemo, hitro pridemo do ugotovitve, da gre za pravo malo zdravilno bombo. A pozor: nekateri med nami smo malce razvajeni in si jabolka pred zaužitjem radi olupimo, saj nam jabolčna lupina ne gre tako v slast. Težava je v tem, da je prav v njej daleč največ vitamina C, in sicer tik pod površjem lupine, kjer ga je kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V njej je tudi največ (več kot dve tretjini!) vlaknin, in tam so tudi skoraj vsi antioksidanti.

Za hujšanje in za dober spomin

Raziskave kažejo, da z zaužitjem dveh jabolk na dan za kar štirinajst odstotkov zmanjšamo tveganje za srčna obolenja. Znanstveniki so ugotovili, da flavonoidi iz jabolk preprečujejo razvoj rakavih celic. Neka britanska raziskava je celo razkrila, da so ženske hitreje hujšale, če so pojedle po tri jabolka na dan. Za celosten uvid v čudežni potencial domačega jabolka so ključna tudi dognanja, da antioksidanti v njem preprečujejo oksidacijske poškodbe možganov in posledično tako postopno izgubo spomina kot tudi pešanje možganskih sposobnosti. Dodajmo še, da so jabolka izredno dobra za sladkorne bolnike. Znanstveno je bilo namreč potrjeno, da jabolčne vlaknine zavirajo nihanje sladkorja v krvi.

Jabolka ob tem močno vplivajo na prebavo in tudi presnovo. Ljudska modrost že dolgo ve, da pomagajo proti zaprtju in driski. Pektini v njih vežejo nase strupene kovine, na primer živo srebro in svinec, da jih črevesje lahko hitro odstrani iz telesa. Čreslovina in tartarinska kislina pa zavirata razvoj patogenih mikroorganizmov ter pospešujeta zdravljenje bolezni. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža raven škodljivega holesterola v krvi.

Vrhunska slovenska zemlja

Seznam zdravilnih učinkov z vsem tem ni še niti približno izčrpan. Jabolka kot bogat vir kalija in drugih mineralov uravnavajo vodni režim v telesu, razbremenjujejo srce in ožilje, zmanjšujejo pritisk ter čistijo ledvice in razmaščujejo jetra, pravi univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije in prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. Ob tem blažijo revmatične težave sklepov, putiko in odstranjujejo sečne kamne. Zaradi taninske kisline so učinkovito orodje proti virusu herpesa. Rahlo popečena ali kuhana jabolka so tudi učinkovito zdravilo proti tesnobi in za boljše spanje.

“Seveda je dobro vedeti tudi, katere vrste so bolj primerne za lajšanje posameznih tegob,” pravi gospa Merljak. “Če ima človek težave z alergijami, si bo najbolj koristil, če poseže po čim bolj barvitih – torej po izrazito rumenih ali rdečih jabolkih. Tista izrazito sladka nam po drugi strani pomagajo tvoriti serotonin, hormon dobrega počutja. Kiselkasta nam učinkovito pomagajo razgraditi beljakovinsko hrano v želodcu, zato jih je dobro dodati obroku, ki vsebuje veliko mesa. Pri urejanju prebave pa so izjemno uporabna tudi zelena jabolka, ki znajo urediti tudi bolj akutne želodčne težave in nasploh pomiriti prebavni trakt.”

Gospo Marijo smo še vprašali, če veljajo slovenska jabolka v svetovnem merilu za kakovostna jabolka.

“O seveda,” se je glasil njen nedvoumen odgovor, “pa še kako! Naša slovenska jabolka lahko priporočim z vsem srcem – in to pravzaprav kar vsa, ki rastejo pri nas! Zakaj? Ker je slovenska zemlja resnično vrhunska za gojenje jabolk! Naša zemlja je po svoji rodovitnosti in raznolikosti namreč tako vrhunska, da bi se nam, vsaj po mojem mnenju, splačalo posaditi še bistveno več jablan, kot jih že imamo!“