Afriške kumare in sibirske borovnice v Ajdovščini

V nedavnem pogovoru s strokovnjakinjo za podnebne spremembe Lučko Kajfež Bogataj smo lahko še enkrat dobili potrditev srhljive napovedi, da se moramo na poletja, kakršno je bilo letošnje, kar nekako privaditi. In da bodo podnebne spremembe v resnici samo še večje. Tega se očitno zavedajo tudi v javni upravi v občini Ajdovščina. V sodelovanju s strokovnjaki svetovalne službe Kmetijskega zavoda Nova Gorica so letos namreč uredili dva poskusna nasada eksotičnih rastlin, med katerimi so tudi aronija, žižula, jagode goji, okra, sibirske borovnice, asimina in afriške kumare.

»V zadnjih letih opažamo, da je kmetijsko stanje v naši občini čedalje bolj skrb vzbujajoče,« projekt utemeljuje njegov uradni vodja Janez Furlan, »opuščanje kmetijskih zemljišč in krčenje sadovnjakov sta začeli dosegati kritično stopnjo, opuščene površine pa so se začele dejansko zaraščati. Klimatske spremembe – torej celoten paket suš, poplav, neurij in pripeke – so okrnile voljo marsikaterega kmeta, da bi se še naprej izpostavljal vsem tem tveganjem. Zato smo začeli čedalje bolj intenzivno razmišljati, kako bi jih lahko dodatno spodbudili oziroma kaj bi jim lahko ponudili kot alternativo. In smo si na neki točki rekli: zakaj ne bi poskusili z nečim, kar se bo komu morda slišalo celo malo butasto, a ima vsaj v teoriji lahko velik potencial!«

Poskusni nasad eksotičnih vrtnin

Zdaj, ko rojeva prve plodove, se ideja najbrž tudi dvomljivcem zdi čedalje manj butasta. Če bodo spomladi zasajene trajnice za konkretnejše rezultate seveda potrebovale še nekaj let, so enoletnice že obrodile prvi sladki krompir, muškatne buče in afriške kumare, imenovane tudi kiwano. Vseh osemnajst poskusnih kultur za zdaj uspeva brez hujših ‘kolcljajev’. Strokovna analiza tal je pokazala, da je zemlja v Vipavski dolini kar primerna za uspevanje, nekaj skrbi vzbuja samo burja, ki je eksotični bratranci naših tradicionalnih poljščin preprosto niso vajeni. A tudi tu je mogoče veliko postoriti z izbiro lege nasadov in dodatno zaščito.

Potencial torej vsekakor je! Ob tem velja izpostaviti, da občina pridelka ne namerava tržiti, temveč ga bo v promocijske namene poklanjala okoliškim domovom za ostarele, vrtcem in šolam. Nekaj pa bodo dobili tudi lokalni gostinci, da bodo lahko še včeraj skoraj povsem neznane dobrote začeli uvrščati na svoje dnevne menije. »Odpiranje oči našim kmetovalcem za tovrstne odgovore na izzive jutrišnjega dne je samo eden izmed dveh ciljev projekta,« pojasnjuje Janez Furlan, »drugi cilj pa je spodbuditi lokalnega potrošnika, da poskusi še kaj drugega kot ‘klasiko’. In če nam bo uspelo na ta način stimulirati povpraševanje, bo tudi ponudba prišla sama od sebe.«


Sorodni članki

Naš super kaki

To je nezahteven za pridelavo, okusen in za naše zdravje izjemno koristen sadež. Dozori pozno jeseni in bliža se čas, ko se ga bomo spet lahko naužili. Običajno okrogli plodovi so zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Kaki vsebuje…

Več...

Šolsko mleko kot del šolske sheme EU se učencem v šolah razdeljuje že osmo leto

V letošnjem šolskem 2024/2025 se v osnovnih šolah in zavodih že osmo leto izvaja šolska shema sadja in zelenjave ter mleka, v okviru katere se otrokom letno razdeli približno 460 ton sadja, 33 ton zelenjave ter 200.000 litrov mleka in…

Več...

Sorte slovenskih jabolk

Letak: najbolj pogoste sorte jabolk in njihove lastnosti - klikni in natisni Slovenska jabolka so prava zakladnica zdravja. Spoznamo jih po znaku »izbrana kakovost – Slovenija«.V Sloveniji pridelujemo številne sorte jabolk kot so jonagold, elstar, idared, granny smiht, topaz. Uživamo…

Več...

Zakaj naj bodo lokalno pridelana jabolka in hruške stalnica v naši prehrani?

V Sloveniji jabolka in hruške že stoletja veljajo za osnovno živilo, ki ga najdemo v skoraj vsakem gospodinjstvu. Ko govorimo o izbiri sadja za vsakdanjo prehrano, bi morali dati prednost lokalno pridelanim jabolkom in hruškam. Lokalno pridelana jabolka in hruške…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem