15. marca obeležujemo svetovni dan pravic potrošnikov | Zgodbe o naši super hrani

15. marca obeležujemo svetovni dan pravic potrošnikov

Svetovni dan pravic potrošnikov obeležujemo 15. marca od leta 1983 dalje. Pomembno je, da se kot potrošniki zavedamo svojih pravic, pa tudi odgovornosti.

Svetovni dan pravic potrošnikov obeležujemo 15. marca od leta 1983 dalje. Na ta dan leta 1962 je John F. Kennedy kot prvi svetovni voditelj v kongresu izpostavil vprašanje pravic potrošnikov. 

Na področju hrane je naša pravica, da nam je zagotovljena varna hrana ter da smo o lastnostih hrane obveščeni preko označb na živilih. Prav tako je naša pravica, da lahko izbiramo raznoliko hrano. Imamo pa tudi dolžnost spoštljivo ravnati s hrano in preprečiti zavržke hrane.

S hrano ravnajmo odgovorno

Bodimo spoštljivi do hrane in s tem do dela naših kmetov. Bodimo pozorni tako pri nakupu hrane kot pri pripravi jedi – ne ustvarjajmo odpadne hrane!

Pravica do varne hrane: zagotavljanje varnosti hrane je soodgovornost vseh deležnikov v agroživilski verigi

Hrana je varna, kadar je primerna za uživanje in nima škodljivih vplivov na naše zdravje, kar predstavlja eno od osnovnih pravic potrošnikov. Varnost hrane se zagotavlja v celotni agroživilski verigi, to je na vsaki stopnji pridelave in predelave ter distribucije hrane vse do potrošnikov. Vsak z vidika svojih pristojnosti je soodgovoren za zagotavljanje varnosti! Ključni so znanje, sodelovanje in komuniciranje med vsemi deležniki.

Pravica do obveščenosti: informacije potrošnikom morajo biti zagotovljene, zato potrošniki, berite označbe na živilih!

Eden od ciljev evropske živilske zakonodaje je izboljšati možnost nas potrošnikov za sprejemanje boljših, koristnih odločitev za naše zdravje. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o živilih je še posebej pomembno pri izbiri živil, ki jih potrošniki vključujemo v svojo vsakodnevno prehrano. Odgovornost na ustreznem označevanju živil leži na nosilcih živilske dejavnosti, inšpekcijske službe pa v okviru svojih uradnih nadzorov preverjajo skladnost označb z živilsko zakonodajo.

Oseba s povečevalnim steklom prebira deklaracijo

Označevanje živil je (katera koli) informacija na označbi živila, ki mora biti razumljiva povprečnemu potrošniku ter ne sme zavajati. Proizvajalci in drugi nosilci živilske dejavnosti morajo pošteno ter razumljivo označevati in oglaševati živila skladno z zakonodajo. Inšpektorji z uradnim inšpekcijskim nadzorom preverjajo skladnost označevanja in oglaševanje živil ter tako ugotavljajo morebitna zavajanja potrošnikov. Potrošniki pa smo odgovorni, da označbe beremo ter se na ta način seznanimo z lastnostmi živila, ki ga želimo izbrati oziroma vključiti v naš jedilnik.

Pravica do izbire – možnost dostopa do raznolikih živil

Pravica do izbire se prične že s tem, da imamo potrošniki možnost dostopa do raznovrstnih živil, torej mora biti zagotovljena tudi raznovrstna ponudba le-teh. Vsa živila v prometu morajo biti varna in ne smejo ogrožati zdravja potrošnika. Kakovost živil je lahko različna, saj ima potrošnik pravico do raznolikosti – tudi v smislu izbire različno kakovostnih živilskih izdelkov, nujno pa je, da so kakovostne lastnosti izdelka jasno označene, potrošnik pa o tem seznanjen.

Velik pomen pri zagotavljanju pravice do izbire živil imajo različne sheme kakovosti – evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirana pridelava, in višja kakovost). Sheme kakovosti so namenjene zaščiti kmetijskih pridelkov in živil – zaščitimo lahko ime izdelka, način proizvodnje in recept za pripravo teh jedi. Prepoznamo jih po evropskih in nacionalnih zaščitnih znakih na embalaži.

Dolžnost potrošnikov – spoštljivo ravnanje s hrano in preprečevanje ter zmanjševane količin odpadne hrane

V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije.

 

Preberite tudi: 


Sorodni članki

Kaj jesti jeseni?

Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Tudi z zdravstvenega vidika je priporočljivo uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj so običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko (hranilno)…

Več...

Kako shranjujemo gobe

Jedi iz svežih gob bodo gotovo pričarale najboljše okuse in največ zadovoljstva še tako zahtevnemu gurmanu. Vendar pa gobe lahko na različne načine in za različne priložnosti tudi shranimo. Gospodinje danes gobe posušijo, zamrznejo in vložije v kis ali olje.…

Več...

To so prejemniki odličij na sejmu AGRA 2024

62. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki je potekal med 24. in 29. avgustom v Gornji Radgoni, je združil 1720 razstavljavcev iz 35 držav. Ob koncu dogodka so bila podeljena tudi prestižna priznanja za kakovost mesa in mesnih izdelkov, mleka, mlečnih…

Več...

Zakaj naj bodo lokalno pridelana jabolka in hruške stalnica v naši prehrani?

V Sloveniji jabolka in hruške že stoletja veljajo za osnovno živilo, ki ga najdemo v skoraj vsakem gospodinjstvu. Ko govorimo o izbiri sadja za vsakdanjo prehrano, bi morali dati prednost lokalno pridelanim jabolkom in hruškam. Lokalno pridelana jabolka in hruške…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem