Zaščitena označba porekla
Zaščitena označba porekla (angl. Protected Designation of Origin) je shema kakovosti, ki zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kot zaščitena označba porekla se zaščitijo imena tistih proizvodov, ki so najtesneje povezani z geografskim območjem, na katerem se proizvajajo, saj geografsko območje vpliva na njihove lastnosti. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju, prav tako pa morajo iz tega območja izhajati tudi uporabljene surovine. Njihova proizvodnja je geografsko omejena.
Povezani so s posebnostmi posameznih pokrajin in krajev. Njihova proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti teh kmetijskih pridelkov in živil pa so izključno posledica okolja ter naravnih in človeških dejavnikov. To pomeni, da je vsak izdelek že postal del kraja in ima svojo privlačno, lokalno zgodbo. Govorijo o tradiciji, lokalnih značilnostih in posebnostih izdelkov in pokrajin, v katerih nastajajo.
Vsi postopki pridelave in predelave potekajo na predpisanem geografskem območju, iz katerega izhajajo tudi vse uporabljene surovine. Pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, so natančno opredeljeni v specifikacijah.
Živila z označbo sheme Zaščitena označba porekla, se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost in z vizualno označbo olajšajo izbiro pri nakupu. Slovenski proizvodi, ki nosijo znak zaščitena označba porekla, se potrošnikom predstavljajo s surovinami in postopki pridelave ter predelave izključno v Sloveniji.
Razgibanost in raznovrstnost pokrajine na stičišču Alp, Panonske kotline, Dinarskega gorovja in Sredozemlja omogoča različna kulinarična doživetja. Slovenska Istra je na primer eden najbolj severnih predelov, kjer še uspeva oljka. Zaradi podnebnih posebnosti, sestave tal in izbora oljk za lahko govorimo o izjemnem oljkarskem območju, omeniti moramo sedem stoletij staro tradicijo pridelovanja soli v Piranskih solinah, bogata pašna območja živine, ki prispevajo k posebnim okusom sirov, posebne podnebne razmere različnih čebeljih paš in še bi lahko naštevali.
Zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in učinkovit nadzor, s katerim se preprečujejo zlorabe, zagotavljata potrošnikom zanesljive informacije in pravo izbiro.
Sir Tolminc
Tolminc se je pod imenom “Formaggio di Tolmino – Tolminski sir” prvič pojavil leta 1756 na ceniku za sire v mestu Videm, skupaj z Bovškim sirom. Je okrogle oblike z gladko skorjo in redkimi očesi v velikosti leče ali graha. Tolminci so vse do danes ostali zvesti tradiciji in ohranili izvirno tehnologijo izdelave sira s prepoznavnimi senzoričnimi lastnostmi.
Piranska sol
Sol iz Piranskih solin se prideluje po več kot 700 let starem izročilu, zgolj s tradicionalnimi orodji in izključno ročno, pobirajo pa jo dnevno. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi biosedimenta, imenovanim petola. Ta je sestavljena iz mineralov in mikroorganizmov. Piranska sol je nemleta in nerafinirana, bogata z minerali morja in izrednega okusa.
Bovški sir
Bovški sir je proizveden iz surovega ovčjega mleka avtohtone pasme Bovška ovca in njenih križank, lahko pa se mu doda največ 20 % kozjega oziroma kravjega mleka.
Prvi zapisi o siru na tem področju segajo že v 14. stoletje. Pod imenom Bovški sir (Formaggio di Plezo vero) se prvič omeni v ceniku za mesto Videm iz leta 1756, iz katerega je tudi razvidno, da je imel Bovški sir precej višjo ceno kot nekateri drugi siri.
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je pridelano iz večinoma ročno obranih oljk različnih sort z območja Slovenske Istre, od katerih mora biti najmanj 30 % istrske belice. Za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je značilna visoka vsebnost oleinske kisline in nizka vsebnost linolne kisline. Ima sadežno aromo, ki spominja na oljko in drugo sadje, blage in srednje intenzitete ter nekoliko grenak in pikanten okus.
Sir Mohant
Sir Mohant se proizvaja na geografskem območju Bohinja. Je mazav mehki sir belkasto rumene barve s posebnim, značilnim vonjem in okusom, ki sta lahko včasih tudi agresivna. Še danes se Mohant proizvaja v skladu s tradicionalnim postopkom, ki se je prenašal iz roda v rod, zaradi njegovega značilnega vonja in okusa, pa mu pravijo tudi posebnež med siri.
Kočevski gozdni med
Območje čebelje paše za Kočevski gozdni med je izrazito gozdnato in se ponaša z zelo pestro floristično sestavo. Posamezna območja se razlikujejo glede pojavljanja medonosnih rastlinskih združb, različnosti posameznih rastišč, klimatskih razmer in višinskih pasov. Čebelarji poznajo in izkoriščajo pestro floro in različna vegetacijska obdobja. Vrste Kočevskega medu so gozdni med, smrekov med, hojev med in lipov med.
Kraški med
Kraški med velja za izjemno kakovostnega, saj je zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji vsebini suh in zrel ter zelo bogat z minerali in encimi. Bogato avtohtono rastlinstvo in suho podnebje mu dajeta polno in izrazito aromo, kar je odločilno za njegovo drugačnost. Tipične vrste Kraškega medu glede na čebeljo pašo so med rešeljike, med divje češnje, akacijev med, cvetlični med, gozdni med, kostanjev med, lipov med in med divjega žepka.
Nanoški sir*
Sir so na planoti Nanos, po kateri je tudi dobil ime, pridelovali že v 16. stoletju. Mleko za proizvodnjo Nanoškega sira se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je Nanoški sir intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore geografskega območja, se po dvomesečnem zorenju sira izoblikuje poseben, pikanten okus sira, ki je značilen za Nanoški sir.
Istrski pršut*
Ugodne razmere za soljenje in sušenje pršuta ustvarijo pogosti vetrovi sredozemske klime, ki od obale postopno preide v kontinentalno. Pozimi pihajo iz severne oz. vzhodne smeri. Zlasti ugodna je burja, ki piha s kopnega proti morju in omogoča sušenje Istrskega pršuta samo na zraku, brez dimljenja, kar ustvarja njegovo posebnost v primerjavi z drugimi pršuti.
Oljčno olje Istra
Ugodne talne in podnebne razmere za gojenje oljk na območju Istre so prepoznali že stari Rimljani, zato so oljke in oljčno olje že več kot dva tisoč ne le pomemben gospodarski dejavnik, temveč so tudi zaščitni znak Istre. „Istra“ je ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno neposredno iz plodu oljke, izključno z mehanskimi postopki. Za to olje je značilen srednje do intenzivno izražen in značilen vonj po svežem plodu oljke, okus spominja na zdrav in svež plod oljke, s srednje izraženo grenkostjo.
* Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.
Prednosti za proizvajalce in za potrošnike – Zaščitena označba porekla
Standardizirani recept pridelave ali predelave živil zagotavlja enotno kakovost pri vseh proizvajalcih. Ker proizvajalci izpolnjujejo želje potrošnikov po avtentičnih proizvodih boljše kakovosti, se večata zaupanje in potrošnja ter s tem tudi skupni obseg proizvodnih količin. Potrošnikom se po drugi strani zaradi nadzora kakovosti, ki ga izvaja neodvisni kontrolni organ, zagotavljata stalna kakovost in enotno označevanje (zaščitni znaki, simboli Evropske unije, enotne navedbe), na osnovi katerega lahko izdelek laže ločijo od drugih kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so na voljo v trgovinah.
V Evropski uniji je bila že leta 1992 sprejeta zakonodaja s področja zaščite kmetijskih pridelkov in živil. V Sloveniji smo z Zakonom o kmetijstvu iz leta 2000 sprejeli sheme kakovosti, ki izboljšujejo življenjski standard na območjih zaščite, oblikujejo pridelovalne in predelovalne poti, pomembno vrednotijo znanje in delo pridelovalcev in predelovalcev, ohranjajo in celo povečujejo zaposlenost na območjih zaščite, predvsem pa ohranjajo slovensko kulturno dediščino ter izročilo tradicije.