Martinovo je dan vina in dobre kulinarike
Martinovo je eden najbolj priljubljenih jesenskih praznikov v Sloveniji, praznik, ki združuje tradicijo, veselje ob novi letini, hvaležnost in dobro kulinariko. Vsako leto ga praznujemo enajstega novembra, ko se po ljudski tradiciji mošt spremeni v vino.
Martinovo se v Sloveniji obeležuje na god sv. Martina in pri nas velja za dan, ko se mošt spremeni v vino. Legenda o sv. Martinu pravi, da je bil skromen in dobrega srca. Ko so ga izvolili za škofa, je v svoji skromnosti naziv zavrnil in se skril med gosi, ki so ga izdale z gaganjem. Od tod najverjetneje izvira tudi simbolika jedi, ki se ob tem dnevu tradicionalno šibijo na mizah.
Ta prehod simbolizira zaključek dela v vinogradu in v kleti ter začetek obdobja, ko sad letnega truda končno zori v okusih, ki jih bodo mnogi uživali v zimskih in prazničnih mesecih. Martinovo je praznik, ki obstaja na presečišču med duhovnostjo in kulinariko, zato je globoko zasidran v slovenski identiteti. Praznovanje se povezuje s kulturo pitja vina, tradicionalnimi jedmi in druženjem, zato predstavlja eden najbolj toplih trenutkov jeseni.
Zgodovina martinovega in pomen svetega Martina
Čeprav se martinovo danes najpogosteje povezuje s hrano in dobrim vinom, je praznik v osnovi povezan s svetim Martinom iz Toursa, enim najbolj priljubljenih svetnikov v Evropi. Sveti Martin je bil znan kot skromen, dobrosrčen vojak, ki je kasneje postal škof in postal simbol milosti in pravičnosti. Po legendi naj bi z revežem delil svoj plašč in s tem postal simbol usmiljenja. Praznik svetega Martina se je na slovenskih tleh uveljavil kot dan, ki simbolizira konec kmečkega leta in prehod v zimsko obdobje. Ljudje so se ob tem prazniku zahvalili za letino, predvsem za grozdje, ki je v teh dneh dokončno postalo vino.
V vseh slovenskih vinorodnih okoliših ima martinovo posebno mesto. Običaj, da se mošt blagoslovi in simbolično spremeni v vino, je star več stoletij. Kjer danes potekajo večja martinovanja, so nekoč potekali preprosti obredi v domačih hramih in na kmetijah, kjer so se ljudje zbrali, se zahvalili za pridelek in skupaj pojedli martinovo pojedino.
Martinova pojedina in bogastvo domače kuhinje
Martinova pojedina je eden najlepših delov praznovanja, saj združuje jedi, ki so zakoreninjene v slovenski kulinariki. Tradicionalno martinovo kosilo vključuje pečeno gos ali raco, rdeče zelje in mlince. Te tri jedi predstavljajo popoln jesenski krožnik, ki ga v mnogih domovih pripravljajo izključno ob martinovem.
Pečena raca ali gos je osrednji del krožnika. Mnogi prisegajo na slovensko, lokalno vzrejeno perutnino, saj je kakovost mesa neposredno povezana s svežino in načinom vzreje. V teh dneh je povpraševanje po domači raci ali gosi zelo veliko, zato je smiselno perutnino pravočasno naročiti pri lokalnem pridelovalcu, kar omogoča tudi zemljevid ponudnikov lokalne hrane, kjer so na enem mestu zbrane slovenske kmetije. K rdečemu zelju se lepo podajo jabolko, čebula in nežna kombinacija začimb.
Mlinci, ki so prav tako del martinove pojedine, so izdelek, ki zahteva le malo sestavin, a veliko pozornosti. Na kratko jih poparimo in prelijemo s sokovi pečene race ali gosi, kar jim da nežno teksturo in bogat okus. Recept za martinovo račko ali gos, skupaj s pripravljenimi mlinci in rdečim zeljem, lahko najdete na spletni strani Naša super hrana, kjer številni recepti ponujajo navdih za popolno martinovo kosilo.
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
JesenMartinovo in vino
Martinovo je tesno povezano z vinom. Mošt, ki je še vedno sladek in moten grozdni sok, se v hladnejšem jesenskem času dokončno spremeni v vino. Praznik simbolizira zaključek fermentacije in začetek obdobja, ko vino zares zaživi. V vinogradniških krajih je martinovo pravi praznik, saj se v tem času odprejo številni hrami, vinarji predstavijo prvi rezultat svoje letine, obiskovalci pa lahko okušajo mlada vina.
Slovenija je vinorodni raj
Vinogradniško in vinarsko kulturo Slovenije predstavljajo tri vinorodne dežele s 14 vinorodnimi okoliši. Vino iz vsake dežele ima svoje posebne značilnosti, v okoliših pa uspevajo tudi nekatere izvirne sorte grozdja in vin, kot sta kraški teran in dolenjski cviček. Poleg njiju so znani še zelén, pinela, grganja, klarnica in druge sorte. Martinovo je odlična priložnost, da jih preizkusite.
Slovenija je znana po kakovostnem vinu, ki ga cenijo domači in tuji poznavalci. Avtohtone sorte, kot so rebula, vitovska grganja, cviček, zelen, pinela in teran, predstavljajo dragocen del naše vinogradniške dediščine. V času martinovega so ta vina še posebej v ospredju, saj mnogi vinarji odprejo vrata svojih kleti in povabijo obiskovalce na pokušino. Na portalu Naša super hrana so predstavljeni članki o slovenskem vinu in vinorodnih okoliših, ki ponujajo vpogled v bogastvo naših vinogradov ter posebnosti posameznih sort, zato je povezava med martinovim in slovenskim vinom naravna in neločljiva.
Svet’ Martin nar’di iz mošta vin’
Martinovo zaznamuje ljudski rek: Svet’ Martin nar’di iz mošta vin’. Na ta dan v Sloveniji v skladu z ljudskimi navadami poteka tudi krst ali blagoslovitev vina, ki ga opravi nekdo, preoblečen v škofa. Do tega dne se namreč mošt obravnava kot nečisto, motno vino, po blagoslovu pa se spremeni v pravo vino.
Najbolj znana martinovanja in pomembnost zmernosti
V mnogih krajih po Sloveniji so martinovanja postala pravi kulinarično kulturni dogodki. Največje med njimi prirejajo v Mariboru, Ljubljani, Ormožu, Novem mestu, Kopru in na številnih manjših vinskih cestah. Ponekod martinovanje poteka kot večdnevni festival, kjer se prepletajo glasba, ples, tradicionalne jedi, pokušine vin in lokalne posebnosti. V teh dneh se obiskovalci radi podajo na krajše izlete, ki združujejo kulinariko, kulturo in jesenske barve.
Pri praznovanju martinovega pa je pomembno izpostaviti zmernost in varnost. Čeprav je martinovo praznik vina in dobrot, se spodbuja odgovorno ravnanje, zlasti glede uživanja alkohola in vožnje. Mnogi kraji zato organizirajo prevoze, pohode ali javni promet, ki obiskovalcem omogočajo varen prihod in odhod, obenem pa spodbujajo trajnosten način obiska prireditev.
Martinovo je tudi odličen opomnik, da lahko z izbiro lokalnih sestavin podpiramo naše pridelovalce. Raca ali gos slovenskega porekla, domače rdeče zelje, mlini iz lokalne moke in vino iz bližnje kleti ustvarijo popolno martinovo pojedino, ki v vsakem koščku nosi zgodbo o slovenski zemlji.
Najpogostejša vprašanja o martinovem
Kaj je martinovo?
Martinovo je praznik, ko se po tradiciji mošt spremeni v vino. Praznujemo ga enajstega novembra, ko se zaključita vinogradniško leto in jesenska letina.
Kdaj je martinovo?
Vsako leto enajstega novembra, na god svetega Martina.
Kaj vključuje martinova pojedina?
Tradicionalna martinova pojedina vključuje pečeno raco ali gos, rdeče zelje in mlince, pogosto pa tudi sladico in kozarec mladega vina.
Kam na martinovanje?
Najbolj znana martinovanja potekajo v Mariboru, Ormožu, Novem mestu, Ljubljani, Kopru in drugih vinorodnih krajih.
Zakaj je martinovo tako pomembno v Sloveniji?
Zaradi močne povezave z vinogradništvom, tradicijo, kulinariko in jesenskimi običaji, ki so del slovenske kulturne identitete.
