Slovensko vino in vinorodni okoliši
Slovenija je dežela, kjer ima vino posebno mesto v kulturi, kulinariki in tradiciji. Na razmeroma majhnem ozemlju se prepletajo različni podnebni vplivi, tipi tal in vinogradniške tehnike, ki ustvarjajo izjemno raznolika vina. V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, v njih pa se nahaja devet vinorodnih okolišev, kjer pridelujejo vrhunska slovenska vina, ki imajo glede na lego svoje značilne posebnosti.
Raznolikost pokrajine v Sloveniji vpliva tudi na pridelavo žlahtne kapljice, ki ima v našem okolju bogato tradicijo. Že naši predniki so namreč s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da so se ohranile izbrane sorte vina, ki je danes cenjeno tako doma kot v tujini.
Tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev
V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, ki se med seboj razlikujejo predvsem po legi, rastišču in značilnem podnebju. Ti dejavniki vplivajo na ključne lastnosti in značilnosti vin, ki se na posamezni lokaciji pridelujejo. V treh deželah se nahaja devet vinorodnih okolišev, in sicer Podravje, ki vključuje Štajersko in Prekmurje, Posavje obsega okoliše Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Bela krajina, primorska vinorodna dežela pa zajema Vipavsko dolino, Goriška Brda, Kras in Slovensko Istro.
Primorska vinorodna dežela
Primorska je zaradi bližine morja in blagega mediteranskega podnebja znana po polnih, aromatičnih vinih. Dežela je razdeljena na štiri okoliše: Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra.
Goriška brda so sinonim za rebulo, ki je avtohtona sorta tega območja in daje sveža, mineralna vina, pa tudi bogatejše, zorjene različice. Vipavska dolina slovi po belih vinih iz lokalnih sort, kot sta pinela in zelen, ter po rdečih iz merlota in cabernet sauvignona. Kras je dom terana, ki s svojo intenzivno rubinasto barvo in živahno kislino velja za eno najbolj prepoznavnih slovenskih vin. V Slovenski Istri izstopajo malvazija, refošk in avtohtona sorta klarnica.
Posavska vinorodna dežela
Posavje, ki zajema vinorodne okoliše Bela krajina, Dolenjska in Bizeljsko–Sremič, ima pretežno celinsko podnebje, ki daje sveža in pitna vina. Ena od posebnosti tega območja je PTP cviček, edinstveno slovensko vino z nizko vsebnostjo alkohola in prijetno kislino, zaščiteno z oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje).
Bela krajina slovi po belih vinih iz sort, kot so laški rizling, sauvignon in chardonnay. Dolenjska je dom cvička, medtem ko Bizeljsko–Sremič izstopa po peninah, pridelanih po klasični metodi, in po rdečih vinih iz modre frankinje.
Podravska vinorodna dežela
Največja slovenska vinorodna dežela je Podravje, ki se deli na Štajersko Slovenijo in Prekmurje. Podnebje je izrazito celinsko, z mrzlimi zimami in toplimi poletji, kar je idealno za pridelavo belih vin z izrazito aromo in svežino.
Štajerska Slovenija je znana po sauvignonu, renskemu rizlingu, tramincih in rumenem muškatu, medtem ko Prekmurje izstopa s sorto šipon ter s kakovostnimi peninami. Na obeh območjih se pridelujejo vina, ki pogosto dosegajo visoke ocene na mednarodnih ocenjevanjih.
Kaj pomenijo oznake slovenskih vin?
Vina se med seboj bistveno razlikujejo po številnih značilnostih. V pomoč pri izbiri so nam lahko različne oznake, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
ZGO oziroma zaščitena geografska označba je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Evropski uniji ter zajema vina, kjer vsaj ena faza, torej pridelava ali predelava poteka na določenem geografskem območju, po katerem je poimenovano. To vino torej pripada eni od treh vinorodnih dežel.
ZOP oziroma zaščitena označba porekla je višja shema kakovosti od ZGO, z njo pa so prav tako označeni zaščiteni kmetijski pridelki ter živila v Sloveniji in Evropski uniji. Vino z označbo porekla je tesno povezano z območjem, katerega ime nosi, torej z vinorodnim okolišem.
Osnovni izraz v razredu namiznih vin je označba PGO, ki označuje deželno vino s priznano geografsko oznako ali deželno vino PGO. Na naslednjo raven po kakovosti se uvršča kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom – ZGP. Najkakovostnejše od vseh pa je vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom.
Strog nadzor pridelave vina
Za vina brez oznake porekla, torej za tako imenovana namizna vina, niso izvedene posebne analize, temveč za njihovo ustreznost jamči pridelovalec sam, medtem ko je za vina s poreklom sistem nadzora strožji.
Slovenska zakonodaja določa, da mora biti vsako vino, ki nosi oznako porekla, obvezno ocenjeno pred prometom, in sicer vsaka serija. Tako so lahko potrošniki pred nakupom povsem prepričani, da je vino pred prodajo ustrezno preverila pooblaščena organizacija za oceno vina in da njegova kakovost ustreza deklarirani.
Pomembno je tudi, da poznate in upoštevate napotke za kombiniranje vina in hrane, saj si tako zagotovite res popolno gastronomsko izkušnjo.
Zakaj izbrati slovenska vina?
Slovensko vino je rezultat odličnih naravnih danosti in predanega dela vinarjev. V primerjavi z večjimi vinorodnimi državami ponuja bolj butično, osebno izkušnjo. Nakup slovenskih vrhunskih vin podpira lokalne vinarje in omogoča, da v vsakem kozarcu okušamo edinstven košček Slovenije. Ponudnike slovenskih vin lahko poiščete tudi na našem zemljevidu lokalnih ponudnikov.
Na spletni strani Naša super hrana najdete tudi druge napotke in odlične recepte, ob katerih lahko postrežete slovensko vino.
Najpogostejša vprašanja o slovenskih vinih
1. Ali je Slovenija vinorodno območje?
Da, Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele, Primorsko, Posavje in Podravje, v njih pa so vinorodni okoliši. Vsaka dežela ima svoje podnebne posebnosti in značilne sorte.
2. Katera so slovenska avtohtona vina?
Med avtohtonimi sortami so najbolj znane rebula, teran, pinela, zelen, klarnica, modra frankinja, žametovka in ranina. Ta vina izražajo značaj slovenskih vinorodnih območij in so del naše vinogradniške dediščine.
3. Kakšna je razlika med vinorodnim območjem, deželo in okolišem?
Vinorodno območje je celotna država, razdeljena na vinorodne dežele, ki se nato delijo na okoliše. Okoliši so manjše, podrobneje opredeljene enote z bolj specifičnimi značilnostmi.
4. Del katerih shem kakovosti so lahko vina?
Slovenska vina so lahko del shem, kot so zaščitena geografska označba (ZGO), zaščitena označba porekla (ZOP) in priznano tradicionalno poimenovanje (PTP). Te sheme zagotavljajo poreklo, kakovost in avtentičnost.
5. Zakaj kupovati vina slovenskih vinarjev?
Slovenski vinarji v veliki meri ohranjajo tradicijo in pridelujejo kakovostno vino, ki odraža raznolikost naše dežele.
