Otroci premikajo meje v odnosu do lokalno pridelane hrane

Temelje za daljnosežne spremembe je najbolj smotrno graditi že pri otrocih. To velja tudi za njihov odnos do lokalno pridelane hrane ter slovenske tradicije.

Ravno želja po ozaveščanju o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane je pred devetimi leti dala zagon inovativnemu projektu Kuhnapato, ki je na prvo mesto postavil tiste, ki so za našo skupno svetlo prihodnost najbolj bistveni – otroke. Osnovni cilj projekta, pod okriljem katerega je doslej izšlo že 10 izjemnih kuharskih knjig s tradicionalnimi in mnogimi že pozabljenimi recepti naših prednikov, je bil otrokom približati zdrave obroke iz lokalnih sestavin ter med drugim tudi s pomočjo priznanih kuharskih mojstrov razširiti njihovo obzorje, spretnosti in znanje. Projekt je pred dobrim letom prejel tudi mednarodno priznanje, saj je bil uvrščen med 10 najboljših praks v Evropi na področju spodbujanja zdravega in trajnostnega načina življenja.

Od malih nog za svetlo prihodnost lokalne hrane in tradicije

Pionirsko začrtana pot je že zelo kmalu presegla izhodiščna pričakovanja. Po besedah „mame“ projekta, Anke Peljhan, otroci, ki sodelujejo v projektu, vedno znova presenečajo ter »premikajo meje pričakovanega. Presenetijo nas s spretnostmi, za katere bi rekli, da sploh niso možne. Še bolj neprecenljivo pa je opazovati, kaj vse so otroci, v več kot 60 % so namreč vključeni ravno tisti s slabšim učnim uspehom, pripravljeni narediti z malo spodbude in motivacijskimi ukrepi, ki jih uporabljamo. Projekt dobesedno navdihne najmlajše, da se priučijo takih ročnih spretnosti, ki bi jih zavidali tudi veliki strokovnjaki s področja kuharstva, in vse to se posledično prenaša iz roda v rod.«

Pomembno poslanstvo projekta Kuhnapato je tudi osveščanje, da je zdrava, lokalno pridelana hrana lahko dostopna vsem, ne glede na njihovo ekonomsko stanje. Otroci so tekom procesa opolnomočeni in se naučijo na različne načine uporabljati za zdravje pomembne sestavine ter ceniti pomen lokalno pridelane hrane, kar oblikuje njihovo prihodnost ter posledično tudi prihodnost slovenske tradicije.

Eden izmed uspešno uresničenih ciljev projekta je bil izbrskati pozabljene jedi prednikov, za kar si že mnoga leta prizadevajo tudi etnologi. Otrokom je izziv uspelo uresničiti v presežkih in tako je po njihovi zaslugi luč sveta ugledalo več sto receptov, ki so jih v okviru kuharskih delavnic postavili tudi na krožnike. Anka Peljhan dodaja, da ji je v ponos opazovati, kako so s pomočjo projekta »v preteklih letih povezali tudi svet najboljših kuharjev s svetom malih proizvajalcev lokalne hrane ter na ta račun stkali marsikatero zanimivo zgodbo. Najbolj neprecenljivo pa je, da zdaj že starejši otroci še vedno pomnijo delavnice in bodo svoje znanje prenašali iz roda v rod.«

Starejši otroci zgled vrtčevskim

Po številnih prošnjah in glasni pobudi otrok je letos projekt začrtal še en nov mejnik. Osnovnošolci so namreč v svoje »kuhinje« oziroma gospodinjske učilnice povabili tudi predšolske otroke ter nekaj otrok iz prvega razreda, ki so ob podpori in zgledu starejših osvojili nove spretnosti ter tudi sami presenetili s tem, kaj vse že zmorejo in znajo.

S tem, ko otroci že v tako rani mladosti razvijajo in oblikujejo občutek o pomembnosti zdrave in lokalno pridelane hrane ter se skozi recepte učijo negovati pristno slovensko kulinariko, je zagotovo začrtana prava smer za boljšo, trajnostno naravnano prihodnost lokalne pridelave in slovenske tradicije kot celote.