Kraški zašink

Kraški zašink je ena od slovenskih kulinaričnih posebnosti. Zaradi svoje izjemne kakovosti in edinstvenega postopka pridelave je del evropske sheme kakovosti, imenovane zaščitena geografska označba.

Kraški zašink je suho zorjen izdelek iz kakovostnega svinjskega stegna, ki ga prepoznamo po čvrsti, a nežni teksturi, značilni aromi ter izraziti barvi mesa. Odlikuje ga ravnotežje med slanostjo in naravno aromo svinjskega mesa, ki se skozi večmesečno zorenje zaokroži v prepoznaven okus.

Zakaj je kraški zašink tako poseben?

Največ zaslug ima kombinacija kraškega zraka, burje in tradicionalnih tehnik sušenja, ki so se prenašale iz roda v rod. Kraški zašink po svoji obliki navadno spominja na zaobljen kos mesa z ravnim zgornjim delom, njegova notranjost pa razkriva lepo prelivanje temnejšega mesa in svetlejših maščobnih delov, ki poskrbijo za sočnost in bogat okus. Zašink zori do deset tednov. Ovit  je v posebno mrežo, ki mu daje značilno ploščato obliko. Posebna kraška klima omogoča proizvodnjo slovenskega izdelka posebne kakovosti.

Celotna proizvodnja se odvija na območju Krasa

Vse proizvodne faze od soljenja, sušenja oziroma zorenja ter priprave za trg se odvijajo na območju Krasa. Soljenje poteka na tradicionalen, suh način. Po končanem sušenju oziroma zorenju se Kraški zašink trži v celih kosih, obdanih z naravnim ovitkom in v mrežici ali v obliki polovic, četrtink oziroma narezkov pakiranih v ustrezno embalažo. Zašink ima torej značilno ploščato obliko. Njegova površina je gladka, ovitek in mrežica pa se tesno prilegata izdelku. Če je povezan z vrvico, se ta ohlapno prilega.

Kaj je zaščitena geografska označba?

Zaščitena geografska označba (angl. Protected Geographical Indication) je evropska shema kakovosti, ki zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.  Povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom je manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla.

Oznaka potrošniku zagotavlja višjo raven zaupanja, saj pridelovalci delujejo po natančno določenih pravilih in pod rednim nadzorom neodvisnih certifikacijskih organov. To pomeni, da je vsak kos kraškega zašinka sledljiv, preverjen in pridelan skladno s strogo specifikacijo.

Kako poteka pridobitev oznake zaščitena geografska označba (ZGO)?

Pridobivanje oznake zaščitena geografska označba je proces, ki ga proizvajalci jemljejo zelo resno. Najprej morajo dokazati izvor mesa in dokumentirati vse korake proizvodnje. Pregledajo se tudi pogoji sušenja in zorenja ter skladnost končnega izdelka s specifikacijo. Ko neodvisni organ preveri vse zahteve, proizvajalec prejme certifikat, ki mu omogoča, da izdelek označi z evropskim znakom ZGO. Ta znak na embalaži ali na prodajnem mestu kupcu nedvoumno sporoča, da je izdelek resnično kraški zašink in da je nastal na Krasu, ob spoštovanju tradicije in pravil kakovosti.

Uporaba kraškega zašinka v kulinariki

Kraški zašink je izjemno hvaležna sestavina v kuhinji. Najpogosteje je postrežen v tankih rezinah kot narezek, vendar se njegova uporaba ne konča pri tradicionalni kraški degustaciji. Zaradi svojega bogatega okusa se dobro znajde v številnih jedeh. Odlično se poda k svežemu ali rahlo popečenemu kruhu, pogosto pa ga ponudimo skupaj z mladimi siri, domačimi vloženimi dobrotami ali kakovostnim oljčnim oljem slovenskega porekla. V kulinariki ga najdemo v toplih predjedeh, testeninah, rižotah, solatah in celo v nekaterih sodobnih interpretacijah tradicionalnih krožnikov. Pobrskajte med recepti in tudi vi najdite navdih.

Kako shranjevati kraški zašink?

Shranjevanje kraškega zašinka zahteva nekaj osnovnih pravil. Cel kos je najbolje hraniti v hladnem in dobro prezračenem prostoru, namenjenem shranjevanju suhomesnatih izdelkov. Ko je izdelek že narezan, ga je priporočljivo oviti v čisto bombažno krpo ali položiti v nepredušno posodo ter hraniti v hladilniku. Tako ostane meso sočno, aromatično in primerno za uživanje več dni.

Zakaj je pomembno uživanje slovenske hrane?

Slovenski potrošniki se vse bolj zavedamo pomena kratkih poti od pridelovalca do krožnika. S tem podpiramo domače kmetije in tradicionalne proizvajalce, ki skrbijo za ohranjanje kulinarične dediščine, obenem pa zagotovimo, da na krožniku uživamo izdelek, ki je svež, kakovosten in pridelan pod strogo določenimi pogoji. Na našem zemljevidu ponudnikov lokalne hrane lahko preverite, kje najdete pridelovalce v svoji bližini.

Drugi slovenski izdelki z zaščiteno geografsko označbo

Z zaščiteno geografsko označbo se ponašajo tudi kraški pršut, kraška panceta, prleška tünka, kranjska klobasa, zgornjesavinjski želodec in prekmurska šunka. Šebreljski želodec je sicer tudi zaščiten, vendar pa za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.

Najpogostejša vprašanja o kraškem zašinku

Kaj je kraški zašink?

Kraški zašink je suho zorjen izdelek iz svinjskega stegna, pridelan na Krasu, kjer mu kombinacija tradicije in naravnega okolja daje značilen okus.

V katero shemo kakovosti spada?

Spada v evropsko shemo kakovosti, imenovano zaščitena geografska označba.

Kaj pomeni ZGO?

Zaščitena geografska označba zagotavlja, da je izdelek tesno povezan z določenim območjem in pridelan po strogo določenih pravilih, kar potrjujejo certifikacijski organi.

Kako izdelek pridobi oznako ZGO?

Proizvajalec mora dokazati izvor, sledljivost in pravilnost postopkov. Po pregledu dokumentacije in nadzoru prejme certifikat, ki mu omogoča označevanje izdelka z znakom ZGO.

Katere jedi spadajo v isto shemo kakovosti?

Med drugimi sem sodijo prleška tünka, zgornjesavinjski želodec in kraški pršut, ki imajo prav tako dolgo tradicijo in poseben pomen v slovenski kulinariki.