Slovenski dan brez zavržene hrane 2026
Slovenija je bila 21. aprila 2026 znova središče razprave o odpadni hrani, enem ključnih izzivov sodobnega življenjskega sloga. V organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v ljubljanskem Centru Rog poteka strokovni posvet z naslovom »ZA hrano, ZA planet – ZAVRZIMO MANJ«. Združuje domače in mednarodne strokovnjake, podjetja, javne institucije in inovatorje, ki že danes razvijajo rešitve za bolj trajnostno ravnanje s hrano.
Platformo partnerjev iz celotne prehranske verige, od pridelave, industrije in trgovine do javnih zavodov in nevladnih organizacij je povezala pobuda, da 24. april razglasimo za Slovenski dan brez zavržene hrane. Obenem ministrstvo že tretje leto zapored na strokovnem posvetu predstavljaja najbolj aktualne, preverjene in merljive rešitve za zmanjševanje odpadne hrane v celotni prehranski verigi. Cilj Slovenije je zmanjšati količino odpadne hrane ter okrepiti dojemanje hrane kot glavnega vira, ne kot odpadka. Mednarodno perspektivo prispevajo strokovnjaki iz Nizozemske, Francije in Italije, ki predstavljajo uspešne modele sodelovanja med državo, občinami in skupnostmi ter orodja za zmanjševanje odpadne hrane v gospodinjstvih.
»Vsak grižljaj šteje. Odgovoren odnos do hrane je ključni del prehranske varnosti, trajnostnega razvoja in odpornosti prehranskega sistema. Slovenija ima priložnost, da na tem področju postane ena vodilnih držav v regiji. Naši strokovnjaki si prizadevajo okrepiti znanje in rešitve, kako zmanjšati količino odpadne hrane v celotni verigi preskrbe in oskrbe. Hrana je v času kriz (podnebne in gospodarske)bolj kot kdaj koli glavni/pomemben vir, in ne odpadek. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med drugim vsako leto prispevamo 70.000 eur za opremo in stroške humanitarnih in drugih organizacij. Tako pomagamo pri prerazporejanju donirane hrane, podpori ranljivim skupinam in zmanjševanju odpadne hrane.«
Osrednje sporočilo dogodka nadgrajuje komunikacijska akcija »Za hrano, za planet, zavrzi manj«, ki združuje video zgodbo slovenske družine Lešnik v režiji Jaše Kocelija in avtorsko glasbeno skladbo Daria Nožiča Serinija ter dolgoročno družbeno iniciativo, ki jo kot novi ambasador Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vodi kuharski mojster in oče treh otrok Jernej Zver. Ambasador bo v prihodnjih dveh letih s konkretnimi nasveti in zgledom spodbujal gospodinjstva, šole in gostince k preprostemu, a učinkovitemu cilju: zavreči manj hrane in bolje ravnati z vsem prehranskimi izdelki in surovinami.
»Hrana je vrednota, ne odpadek. Največ odpadne hrane v Sloveniji še vedno pridelamo v gospodinjstvih. V prehranski industriji, trgovini in storitvah že opažam nekatere pozitivne premike, vendar nas skupaj čaka še veliko dela. Predvsem si kot ambasador za zmanjševanje odpadne hrane želim dvigniti zavedanje, da je hrana, ki ostane, vedno uporabna za nov slasten obrok in da se dobro načrtovanje nakupov ter jedilnikov vedno večkratno obrestuje.«
Strokovni program in okrogle mize, posvečene preobrazbi prehranske verige
Celodnevni program v Centru Rog bo postregel z dvema osrednjima strokovnima razpravama. Prva okrogla miza bo posvečena sistemski preobrazbi prehranske verige, kjer bodo predstavniki industrije, trgovine in standardizacije razpravljali o tem, kako podatki, regulativa in poslovni modeli vplivajo na količino odpadne hrane. V razpravi sodelujejo predstavniki Lidl Slovenija, GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ter GS1 Slovenija, ki bodo osvetlili nove prakse, od optimizacije naročanja in redistribucije hrane do digitalne sledljivosti, standardizacije podatkov in naprednih sistemov upravljanja rokov uporabe. Razprava bo odprla tudi vprašanje, kako lahko industrija s pomočjo podatkov in standardov preide k boljšemu upravljanju hrane in manjšim izgubam.
Druga okrogla miza je osredotočena na dobre prakse zmanjševanja odpadne hrane, kjer se bodo srečali predstavniki občin, šolstva, zdravstva in raziskovalnih institucij. Mestna občina Kranj bo predstavila razvoj celovitega lokalnega prehranskega sistema, ki povezuje javna naročila, socialne programe in digitalno upravljanje presežkov hrane. Gimnazija Vič bo pokazala, kako lahko dijaški hladilnik spremeni šolsko prehransko kulturo, Osnovna šola Podzemelj pa kako vključevanje učencev in merjenje neposredno vpliva na količino odpadkov. NIJZ bo razpravo nadgradil z vidika prehranske pismenosti in vedenjskih sprememb, medtem ko bo Splošna bolnišnica Novo mesto odprla ključno vprašanje, ali je odpadna hrana v zdravstvu le logistični problem ali tudi kazalnik kakovosti zdravljenja. Razprava je pokazala, da so spremembe v navadah in sistemih enako pomembne kot tehnološke rešitve.
Poglejte tudi utrinke z dogodka v Kopru
Dobre prakse zmanjševanja odpadne hrane iz Slovenije
Strokovni posvet »ZA hrano, ZA planet, zavrzi manj« skozi primere dobrih praks kaže, da se spremembe že dogajajo. IKEA Slovenija s pomočjo podatkov in analitike izboljšuje proces priprave hrane in zmanjšuje izgube v gostinstvu, ITC Murska Sobota v projektu VERNE razvija regionalni krožni prehranski sistem z digitalno tržnico in blockchain sledljivostjo, medtem ko Eggos SmartCanteen uvaja umetno inteligenco v menze, da napove porabo hrane in optimizira izgube v realnem času. Biotehniška fakulteta UL s projektom RUSTIK razvija simulacijske modele prerazporejanja hrane, ki omogočajo razumevanje, kako različni logistični in socialni modeli vplivajo na učinkovitost doniranja in s tem zmanjševanja odpadne hrane.
Mednarodni strokovni vpogledi
Mednarodni del programa prinaša primerjalni vpogled v evropske prakse, ki kažejo, da se boj proti odpadni hrani razvija na presečišču vedenjskih sprememb, zakonodaje in tehnologije.
Iz Italije prihaja prispevek projekta Wasteless, ki razvija blockchain osnovan sistem za sledenje odpadni hrani v celotni prehranski verigi. Sistem omogoča standardizirano in transparentno zbiranje podatkov, primerljivost med državami ter boljše oblikovanje politik na podlagi dejanskih podatkov, ne ocen.
Francoski pristop iz maloprodajnega sektorja temelji na močni regulativi in sistemskem upravljanju trgovine. Francija je uvedla obvezne donacije užitne hrane, cilje zmanjševanja odpadkov ter certifikate za zmanjševanje odpadne hrane, trgovci pa uporabljajo napredna orodja, od umetne inteligence za napovedovanje prodaje do prodaje izdelkov tik pred iztekom roka in njihove predelave ali doniranja.
Z Nizozemske prihaja pristop, ki temelji na vedenjskih spremembah gospodinjstev in lokalnih politikah. Strokovnjakinji iz mreže Food Waste Free United in Univerze Wageningen predstavljata sistematičen model dela z občinami, ki povezuje nacionalne kampanje, spremljanje vedenja gospodinjstev in praktična orodja za zmanjševanje odpadne hrane v vsakdanjem življenju.
S hranozavestjo do manj odpadne hrane
Dogodek predstavlja prostor za izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks ter za povezovanje različnih sektorjev. Hkrati spodbuja v širši javnosti in pri vseh razmislek o hranozavesti, odgovornem in spoštljivem odnosu do hrane kot dragocenega vira. Dokazuje, da je zmanjševanje odpadne hrane skupen družbeni projekt. Rešitve nastajajo na presečišču tehnologije, politike, izobraževanja in vsakdanjih navad, kar je ključno za trajne spremembe.
