Pamet v hrano, znanje na krožnik: kako dobro javni zavodi poznajo področje odpadne hrane
V ponedeljek, 17. novembra 2025, je v okviru Tedna slovenske hrane potekal strokovni dogodek Pamet v hrano, znanje na krožnik, na katerem smo med predstavniki javnih zavodov in organizatorjev prehrane izvedli kratek vprašalnik in kviz o odpadni hrani.
Namen obeh aktivnosti je bil ugotoviti, kako dobro poznajo izzive na tem področju ter katere ukrepe že izvajajo v svojih ustanovah.
Javne ustanove nimajo natančnega vpogleda v količine odpadne hrane
Rezultati vprašalnika so pokazali tri ključne ugotovitve:
- v številnih javnih zavodih nimajo natančnih podatkov o količinah odpadne hrane,
- vsi niso seznanjeni z letnim stroškom ravnanja z odpadno hrano,
- večina že izvaja ukrepe za zmanjševanje odpadne hrane, kot so ozaveščanje, priprava manjših porcij in načrtovanje jedilnikov, ki omogočajo porabo presežkov.
Kljub temu pa si prav vsi sodelujoči želijo vzpostavitve učinkovitejšega sistema, ki bi jim pomagal dodatno zmanjšati količine odpadne hrane.
Kviz pokazal dobro poznavanje ključnih informacij
Kviz, v katerem je sodelovalo 47 predstavnikov javnih zavodov, je preverjal njihovo poznavanje področja odpadne hrane ter ukrepe, ki jih že izvajajo. Udeleženci so odgovarjali na pet vprašanj, ki so se nanašala na količino odpadne hrane v Sloveniji, izvore odpadne hrane, vzroke za njen nastanek, razlikovanje med rokoma uporabe ter delež užitnega dela hrane med odpadno hrano.
Večina vprašanih je pravilno navedla, da je posameznik v Sloveniji v letu 2024 zavrgel povprečno 79 kilogramov hrane. Tudi podatek, da največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, je poznala velika večina. Statistični urad RS navaja, da kar 47 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, sledijo gostinstvo (37 %), trgovske dejavnosti (9 %) in proizvodnja (7 %).
Najpogostejši vzrok za neuporabno hrano: prevelike količine pripravljenih obrokov
Pri vprašanju o najpogostejšem razlogu, da hrana postane neuporabna, je 79 % udeležencev odgovorilo, da je glavni vzrok prevelika količina pripravljene hrane. To odraža tudi njihovo delovno okolje, saj se v javnih zavodih, zlasti v šolah, pogosto srečujejo s presežki hrane, ki nastanejo zaradi specifičnih prehranskih standardov in načina priprave obrokov.
Velik del odpadne hrane predstavlja užitni del
Na vprašanje o deležu užitnega dela hrane v odpadni hrani je pravilno odgovorilo 60 % vprašanih. Po podatkih SURS užitni del predstavlja kar 36 % vse odpadne hrane – torej hrano, ki bi jo lahko ob pravočasni porabi še vedno pojedli. Sem sodijo na primer plesniv kruh, pokvarjena salama ali neporabljeni mlečni izdelki.
Razlika med »Uporabno najmanj do« in »Porabiti do«
Skoraj 80 % udeležencev je pravilno prepoznalo razliko med rokoma uporabe. Uporabno najmanj do označuje datum, do katerega živilo ohrani najboljšo kakovost, a je lahko ob ustreznem shranjevanju užitno tudi kasneje (npr. riž, testenine, moka). Porabiti do pa velja za hitro pokvarljiva živila, pri katerih uživanje po izteku datuma ni varno (npr. sveže meso, ribe).
Od receptov do dobrih praks
Poleg znanja so udeleženci delili tudi svoje praktične izkušnje in recepte za ponovno uporabo užitnih delov hrane. Med zanimivimi predlogi so bili tradicionalni žemeljšček, fižolovi polpeti iz Dijaškega doma Tabor, čežana, žemerlji, pokerlji in popečena ali ocvrta poletna, ki jo odlično pripravljajo na Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu. Presežek jogurta in sadja pa porabijo v slastnem pecivu.
Kje najti dodatne informacije?
Udeleženci so bili usmerjeni tudi na spletno stran Spoštujmo hrano – spoštujmo planet, kjer so zbrani številni nasveti, izobraževalne vsebine za osnovnošolce in aktualne informacije o preprečevanju in zmanjševanju odpadne hrane.
Dogodek je pokazal, da so znanje, ozaveščenost in izmenjava dobrih praks ključni koraki na poti k bolj odgovornemu ravnanju s hrano, hkrati pa potrdil, da si javni zavodi resnično prizadevajo za zmanjševanje količin odpadne hrane.
