Koliko hrane pa vi zavržete zaradi drobnih neprevidnosti?

Zagotovo ste že po nepotrebnem kupili hrano, ki ste jo imeli v hladilniku ali shrambi, vendar ste nanjo pozabili. Lahko jim je potekel rok uporabe ali pa ste živilo zavrgli, ker niste razumeli kaj pomeni rok uporabe »porabiti najmanj do«. Tudi tehtanje se komu zdi nepotrebno, saj meni, da ve, koliko poje družina. Bodite odkriti s sabo – ali je to res? Ali veste, kako lahko presežke od kosila ponovno uporabite v novih jedeh.

Zmanjšanje izgub hrane in odpadne hrane pomaga varovati naravne vire in biotsko raznovrstnost, zmanjšati onesnaževanje in emisije toplogrednih plinov ter čim bolj povečati uporabo že proizvedene hrane.

Glavni razlog, zakaj zavržemo hrano, je, da je ne pojemo ali ne zamrznemo pred iztekom roka uporabnosti. Izvedite več o tem, kako ugotoviti rok uporabe. 

Rok uporabe »Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Živil po preteku datuma »Porabiti do« ne uporabljajte. Rok je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže mleto meso in podobno.Upoštevajte tudi navodila za shranjevanje, kot so »hraniti v hladilniku« ali »hraniti pri temperaturi 2–4 °C«, saj se hrana sicer hitreje pokvari in se lahko zastrupite. Zamrzovanje podaljša rok uporabe. Če hrano kmalu po nakupu doma pravilno zamrznete, je lahko rok uporabnosti daljši od roka »Porabiti do«. Vendar morate pri tem upoštevati vsa morebitna navodila na embalaži, kot so »zamrzniti do datuma«, »iz zamrzovalnika vzeti neposredno pred uporabo« ali »pred uporabo temeljito odtajati in uporabiti v 24 urah«.

»Uporabno najmanj do« označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Ključno je, da so živila tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevate navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začenjajo izgubljati okus in teksturo. Rok »Uporabno najmanj do« je naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih živilih (testenine, riž), konzerviranih in drugih živilih (rastlinsko olje, čokolada itd.). Preden zavržete hrano, katere rok »Uporabno najmanj do« je pretekel, preverite, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo še vedno dober videz, vonj in okus. V tem primeru lahko živila še vedno uporabite. Po odprtju tovrstnih živil upoštevajte vsa morebitna navodila, kot je na primer »porabiti v treh dneh po odprtju«. 

Ne pozabite, hrana ni kot Pepelka – ne pokvari se ob polnoči!

Merjenje porcij in serviranje hrane sta zelo pomembna pri zmanjševanju količine odpadne hrane v vašem gospodinjstvu. 

Zagotovo ste že kdaj kuhali riž ali testenine in dodali še malo več »za vsak slučaj« in na koncu dobili preveč! Velikokrat na tak račun ostane odpadna hrana, zato so pravilne meritve porcij pomembne. Uporabite lahko merilnike ali tehtnico, najbolje vedno isto metodo. Nekateri merilniki živil imajo tudi priporočeno število porcij. Pri načrtovanju obrokov upoštevajte količinska priporočila za porcijo, saj vam bo to tudi v pomoč pri nakupu prave količine posameznih vrst živil, poleg tega pa vam hrana ne bo ostajala. Priporočilo WHO je 150-250 g sadja in 250-400 g zelenjave na dan. 

Ne glede na to, kako to storite, poskusite meriti porcije hrane in spremljati, koliko je ostalo, zakaj in to naslednjič popravite oz. zmanjšajte ali povečajte. 

Saj poznate to, da jemo z očmi in v dobri družbi? Zato se pri serviranju potrudite. Hrano postrezite v skledah na sredini mize – to ljudem omogoča, da vzamejo, kar želijo, kar ostane v skledi, pa se lahko shrani. Tisto, kar ostane na krožniku, nihče ne želi pojesti za drugim. Če pa se kljub temu odločite hrano postreči na krožniku, začnite z majhnimi porcijami in jih nato dopolnite. Različne raziskave so pokazale, da lahko količino hrane na krožniku zmanjšate za 1/4, pa bodo ljudje še vedno zadovoljni s svojim obrokom oz. porcijo.

Če so vam pri kosilu ostala nekatera živila, razmislite, kako jih lahko porabite. Ali za večerjo, okusno malico za naslednji ali v novem kosilu kot nova jed, lahko pa jo tudi enostavno zamrznete in pojeste drugič. Ostanek kuhanega riža lahko porabite v mesnih kroglicah ali za gostitev zelenjavne juhe, v riževi solati z zelenjavo in še mnogo več. Ostanka pire krompirja porabite v krmnih juhah za zgostitev ali v pastirski piti. Za pomoč pri več idejah povprašajte babice, kako so to delali včasih, pobrskajte med recepti ali v posebnih aplikacijah.

Poglejte si še video zgodbo Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj, ki brez moraliziranja in na simpatičen način jasno pokaže, kako lahko preprosto zavržete manj, ostanke pa z nekaj domišljije predelate v čisto nove jedi.