Nacionalna shema

Evropska shema

Pršut je slovenski ponos

Pršut

Članek je del portala:

Naša super hrana
Kazalo:

V vsakem koščku pršuta lahko okušamo naravo, tradicijo in značaj pokrajine, iz katere prihaja. V Sloveniji nas razveseljujeta predvsem dve posebnosti: kraški pršut, ki nosi zaščiteno geografsko označbo (ZGO), in istrski pršut, ki je zaščiten z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Kaj ju ločuje, kako prepoznamo kakovosten slovenski pršut?

Pršut – kaj sploh je?

Pršut je sušeno in zorjeno svinjsko stegno (redkeje tudi goveje), ki je pripravljeno brez toplotne obdelave, le s pomočjo soli, časa in zraka. Pravi pršut nastane iz kakovostnega lokalnega mesa zadnjega dela svinje, brez dodatkov in umetnih konzervansov. Ko je vse narejeno pravilno, se iz navadnega kosa mesa razvije nekaj izjemnega: nežno slana, aromatična in mehka dobrota, ki se dobesedno topi v ustih.

Slovenska pokrajina in podnebje ponujata idealne razmere za izdelavo vrhunskega pršuta. Prav zato imamo na našem ozemlju dve zaščiteni posebnosti – kraški pršut in istrski pršut.

Kraški pršut je dar burje in tradicije

Kraški pršut je suhomesnati izdelek, ki ga odlikuje zaščitena geografska označba (ZGO). Pršut, ki nosi ta znak, mora biti izdelan iz svinjskega mesa slovenskega porekla ali porekla iz držav EU, soljen s kuhinjsko soljo brez drugih dodatkov, naravno sušen najmanj 12 mesecev ter izdelan in zorjen izključno na območju Krasa. Poleg tega celotna faza zorenja poteka pri nizkih temperaturah, pod 18 °C, kar pripomore k temu, da kraški pršut ohrani izjemno visoko hranilno vrednost.

Zlasti značilna burja, ima ključno vlogo v postopku sušenja, saj omogoča naravno zorenje brez umetnega pospeševanja. Rezultat je izdelek, ki je po okusu blag, a poln značaja.

kraški pršut na krožniku, desno oznaka zaščitena geografska označba

Istrski pršut je posebnež

Med poznavalci istrski pršut slovi kot nekakšen posebnež med pršuti, saj je eden redkih brez kože in slanine. Istrski pršut je prepoznan na evropski ravni, saj ga odlikuje zaščitena označbo porekla (ZOP). To pomeni, da mora celoten postopek, od reje do predelave in zorenja, potekati na geografskem območju slovenske Istre, se suši najmanj 12 mesecev in ima poseben aromatičen značaj, saj se meso med soljenjem začini z lovorom, rožmarinom, poprom in česnom.

Kako nastane pršut?

Postopek izdelave pršuta je dolgotrajen in natančen. Vsak korak vpliva na končen okus in teksturo.

  1. Izbira mesa: Uporablja se le sveže in kakovostno svinjsko stegno.
  2. Soljenje: Stegno se ročno natre s soljo (in v primeru istrskega pršuta tudi z začimbami).
  3. Stiskanje in oblikovanje: Po soljenju sledi rahlo stiskanje stegna, da se iz njega iztisne preostala tekočina. Hkrati se oblikuje značilna oblika pršuta. Nato se stegno za nekaj tednov pusti počivati.
  4. Sušenje in zorenje: To je najdaljša in najpomembnejša faza. Stegna se obesijo v prostorih z naravno ali nadzorovano burjo oziroma zračnimi tokovi. Temperatura ne presega 18 °C. Zorenje traja najmanj 12 mesecev (pri nekaterih pršutih tudi več), medtem pa se razvijajo edinstvene arome in tekstura mesa.
  5. Zaščita (premazovanje): med zorenjem zunanjo plast redno premažejo z mešanico svinjske masti, moke, popra, kar preprečuje prehitro izsušitev.
  6. Kontrola kakovosti in označevanje končnega izdelka: strokovnjaki preverijo barvo, teksturo, aromo in čvrstost ter izdelku dodelijo znak kakovosti, če zadošča vem standardom.

Ključna razlika med kraškim in istrskim pršutom je v tem, da istrski pršut ni dimljen in se suši brez kože, kar vpliva na njegovo aromo in teksturo. Poleg tega se pri istrskem pršutu ne odstranjuje medenične kosti, kar dodatno zaznamuje proces.

Hranilne vrednosti pršuta

Hranilna vrednost pršuta je presenetljivo visoka. Čeprav gre za suhomesni izdelek, vsebuje veliko beljakovin, malo ogljikovih hidratov in zmerno količino maščob. Pršut je tudi vir vitamina B12, niacina in železa, zaradi česar je dober dodatek uravnoteženi prehrani. Ključ je seveda v zmernosti, saj se pršut uživa v tankih rezinah, ki že same po sebi zadovoljijo potrebo po okusu.

Kako pravilno postreči pršut?

Rezanje in serviranje pršuta je skorajda obred, zato je priporočljivo imeti dva osnovna pripomočka, in sicer stojalo za pršut, ki zagotavlja stabilno pritrditev stegna in olajša natančno rezanje, ter nož za pršut. Ta je običajno dolg in tanek, z upogljivim rezilom, ki omogoča rezanje na tanke rezine. Te niso pomembne le zaradi estetike, ampak omogočajo, da se na jeziku razvije poln okus pršuta.

Hladna predjed narezek

Kje kupiti pravi slovenski pršut?

Pršut, ki ga kupimo pri lokalnih pridelovalcih, je svež, sledljiv in pogosto izdelan po tradicionalnih metodah. Pomembno je, da smo pozorni na oznaki »zaščitena geografska označba« in »zaščitena označba porekla«, saj jamčita, da je bil izdelek nadzorovan in izdelan po predpisanih standardih.

Kje lahko najdete lokalne ponudnike?

Oglejte si zemljevid ponudnikov lokalne hrane na naši spletni strani in odkrijte bogastvo slovenskih okusov.

banner zemljevid

Pršut v kulinariki

Pršut je vsestransko uporaben, saj ga lahko ponudimo samostojno kot narezek, ovijemo okoli sadja, dodamo v testenine ali z njim obogatimo zelenjavne jedi. Posebej dobro se ujema s slovenskimi siri in domačim kruhom, odličen pa je tudi kot prigrizek ob kozarcu vina. Za popolno izkušnjo lahko preverite naše recepte z lokalnimi sestavinami.

Pogosta vprašanja o pršutu

Kaj je kraški pršut?

Kraški pršut je sušeno svinjsko stegno, ki je izdelano in zorjeno izključno na območju Krasa, najmanj 12 mesecev, le s soljo in naravnim zorenjem. Nosi zaščiteno geografsko označbo (ZGO).

Kaj je istrski pršut?

Istrski pršut je posebna vrsta sušenega svinjskega stegna, ki se izdeluje brez kože in brez dimljenja. Meso se med soljenjem začini z zelišči, zorjenje pa poteka v značilnem istrskem podnebju. Ima zaščiteno označbo porekla (ZOP).

Iz katerega mesa je narejen pršut?

Pršut je narejen iz zadnjega dela svinjskega stegna, brez kože (pri istrskem pršutu) ali z delno ohranjeno (pri kraškem pršutu).

Kako dolgo zorijo pršuti?

Zorenje traja najmanj 12 mesecev. Nekateri pršuti zorijo tudi do dve leti, kar pripomore k intenzivnejšemu okusu.

Kaj potrebujem za rezanje pršuta?

Za pravilno rezanje potrebujete stojalo za pršut in poseben nož za pršut, s katerim boste lažje narezali tanke, aromatične rezine.

Zakaj izbrati slovenski pršut?

Z izbiro domačega pršuta podpirate domače pridelovalce, prispevate k ohranjanju tradicije ter dobite bolj svež in kakovosten izdelek.

Na spletni strani Naša super hrana najdete še več zanimivosti o lokalni pridelavi. 

Vas zanima več o tematiki?

Pomagajte si z naslednjimi povezavami.


GastronomijaLokalna pridelavaZaščitena geografska označbaZaščitena označba poreklaMeso

Trenutno prebirate portal …

Naša super hrana!

Nacionalni projekt »Naša super hrana« je skupni projekt države ter sektorjev, namenjen promociji lokalno pridelane in predelane hrane.

Bogat nabor izobraževalnih vsebin

Z izobraževalnimi vsebinami in nasveti spodbujamo poseganje po lokalno pridelani hrani ter opozarjamo na odgovorno ravnanje s hrano.

Sheme kakovosti

Izbrana kakovostekoloski-2zaščitena označba poreklazaščitena geografska označbazajamčena tradicionalna posebnostLogotip_Integrirana-pridelavaVišja kakovost logotip

O lokalni hrani

chickenIkona mlekoIkona-ribeIkona-sadjeIkona-zelenjavaIkona-zito