Kako najraje pripravite ozimnico?
Za pripravo svoje ozimnice potrebujemo nekaj časa, dobre volje in sveže dobrote. Tako bomo domačo hrano lahko uživali tudi v zimskih obrokih, ko je v trgovinah na voljo pretežno le tista iz oddaljenih krajev. Sadje in zelenjava sta nepogrešljiv del uravnotežene prehrane, saj ju uvrščamo med biološko visoko vredna živila.
Ko se poletje preveša v jesen, se kuhinje po vsej Sloveniji napolnijo z vonjem svežega sadja, vrele marmelade, paradižnikove omake in drugih dobrot. Priprava ozimnice je tradicija, ki jo poznajo že generacije. Včasih je bila potrebna iz nuje, danes pa vse pogosteje iz želje po ohranjanju domačih okusov in uporabi kakovostnih slovenskih sestavin tudi v hladnejših mesecih.
Kaj pravzaprav je ozimnica?
Beseda ozimnica označuje zalogo živil, ki jih pripravimo v sezoni in shranimo za uporabo v zimskem času. Običajno jo sestavljajo pridelki, predelani na način, ki omogoča daljše shranjevanje. Glavni postopki za pripravo ozimnice so kuhanje, vlaganje, sušenje ali zamrzovanje. Priprava ozimnice je tudi praktičen način, da porabimo presežke pridelka. Poleti, ko vrtovi in sadovnjaki rodijo v izobilju, so cene na tržnicah nižje, sadje in zelenjava pa sta najvišje kakovosti. Takrat je pravi čas, da si naredimo zaloge za zimo.
Pomen kakovostnih sestavin
Kakovost ozimnice se začne pri sestavinah. Najboljše rezultate bomo dosegli, če bomo uporabili sveže, zdrave in zrele pridelke. Če nimamo lastnega vrta, je smiselno izbrati lokalne pridelovalce, ki sadje in zelenjavo poberejo tik pred prodajo. S tem si zagotovimo polnejši okus in več hranil, pa tudi najkrajšo pot z njive do našega krožnika. Ponudnike svežih pridelkov lahko poiščete tudi na našem zemljevidu ponudnikov lokalne hrane.
Pri sadju je še posebej pomembno, da je polno zrelo, saj je na ta način marmelada ali kompot res polnega okusa. Ob nakupu bodimo pozorno, da izberemo sadje z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki je 100 % slovensko, višje kakovosti in obrano ob optimlani zrelosti. Pri zelenjavi pazimo, da so plodovi čvrsti, brez poškodb in madežev. Odlično je, če izberemo ekološko zelenjavo. Paprika, kumare, fižol in paradižnik naj bodo pobrani na dan priprave, saj se svežina hitro izgublja.
Priprava ozimnice in shranjevanje
Vsaka vrsta ozimnice zahteva svoj način priprave. Vlaganje zelenjave v kis je ena izmed najbolj prepoznavnih metod. Paprike, kumarice ali mešano zelenjavo očistimo, narežemo, po potrebi blanširamo, nato pa jih vložimo v sterilne kozarce in prelijemo z vročim prelivom iz kisa. Kompoti iz breskev, hrušk ali češenj nastanejo tako, da sadje kuhamo v sladkorju in ga nato shranimo v kozarce.
Paradižnik za ozimnico lahko poleti, ko ga je pogosto v izobilju, spremenimo v preprosto domačo paradižnikovo omako, ki bo pozimi osnova za testenine, enolončnice in druge jedi. Prav tako je tudi paprika za ozimnico zelo priljubljena jed. Sušenje je še ena odlično preizkušena metoda. Zelišča, kot so meta, kamilica, timijan ali bazilika, posušimo na zračnem, senčnem mestu in shranimo v steklene kozarce. Sušimo lahko tudi sadje, na primer jabolka, hruške ali slive.
Za posebne priložnosti je priljubljeno shranjevanje v olju, saj so sušeni paradižniki, vloženi v oljčno olje z zelišči, odlična priloga in dodatek jedem. Tudi vložene bučke, jajčevci ali artičoke v olju so okusna popestritev jedilnika.
Recepti za pripravo ozimnice
Poglejte dva izmed naših zelo priljubljenih receptov za pripravo ozimnice.
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
Jesen
PoletjeSestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
Sterilizacija je ključ do obstojnosti
Ne glede na to, katero vrsto ozimnice pripravljamo, je ključnega pomena, da poskrbimo za čistočo in sterilnost. Kozarce za vlaganje in pokrovčke operemo v vroči vodi in jih nato segrejemo v pečici pri približno 100 °C za deset do petnajst minut ali pa jih prekuhamo v vreli vodi. Sterilizacija uniči mikroorganizme, ki bi sicer lahko povzročili kvarjenje. Tudi napolnjene kozarce je pogosto treba še dodatno pasterizirati, da se zagotovi dolgotrajna obstojnost.
Priročen nasvet
Izkoristite prednosti sušenja zelišč in zelenjave
Najbolj poznano je verjetno sušenje sadja in zelišč, vendar pa lahko sušimo tudi zelenjavo. Med prednosti sušenja sodita prihranek prostora in časa pri kuhanju. Tako na primer iz 10 kilogramov sveže čebule ustvarimo le 1 kilogram suhe čebule.
Okus poletja sredi zime
Ozimnica ni le praktična zaloga hrane, temveč tudi način, kako lahko v hladnih mesecih na mizo postavimo jedi, ki nas spomnijo na sončne dni. Ko pozimi odpremo kozarec domače marmelade iz jagod haskap, se v hipu vrnemo na poletni vrt. Tudi vložena paprika ali kislo zelje postaneta odlična priloga k zimskim jedem.
Ko pripravimo ozimnico iz lokalno pridelanih sestavin, naredimo nekaj dobrega tudi za okolje. Zmanjšamo količino embalaže, ki bi jo sicer prinesla kupljena predelana hrana, ter izkoristimo sezonske viške, ki bi sicer lahko ostali neporabljeni. Pomembno je, da spoštujemo hrano in naš planet.
Kako do vedno svežih pridelkov?
Shranjujemo tudi svežo zelenjavo na primer bučke, buče, zelje, korenje, krompir, česen in čebulo. Sveže, vendar čiste in suhe pridelke lahko hranimo v hladnih prostorih, na primer v kleti ali v zasipnici. V hladnih prostorih je pomembno, da omogočimo kroženje zraka. Pridelek bomo najbolje ohranili v plitvih, zračnih zabojčkih ali v visečih mrežah.
V zasipnicah shranjujemo korenovke, najpogosteje korenje. S peskom, mivko ali vlažno zemljo napolnimo izbrane zabojčke, večja vedra, posode ali kartonaste škatle. Izmenično vsipamo plasti peska in polagamo plodove, ki pa se med seboj ne smejo dotikati. Zaključimo s peskom. Zasipnice so včasih hranili kar na prostem, tako da so zabojček položili v vsaj meter globoko jamo ali pa so zasipnico uredili kar v jami – v tem primeru s pomočjo listja in slame poskrbimo še za toplotno izolacijo. Zabojčke lahko hranimo tudi v hladnih prostorih.
Najpogostejša vprašanja o ozimnici
1. Kaj je ozimnica?
Ozimnica je zaloga sezonskih živil, ki jih pripravimo in shranimo za uporabo v hladnejših mesecih. Lahko vključuje marmelade, kompote, vloženo zelenjavo, sušena zelišča, omake in sirupe. Pripravljena je iz svežih, kakovostnih sestavin in shranjena tako, da ohrani okus in hranilne snovi.
2. Katere vrste zelenjave največkrat uporabimo za ozimnico?
Najpogosteje se za ozimnico uporabi paprika, kumare, fižol, rdeča pesa in paradižnik. Zelenjava je lahko vložena v kis, olje ali slanico, pri čemer vsaka metoda ponuja drugačen okus in obstojnost.
3. Kako vložimo zelenjavo?
Zelenjavo najprej očistimo, po potrebi narežemo in blanširamo, nato jo vložimo v kozarce ter prelijemo z vročim kisnim, oljnim ali slanim prelivom. Pomembna je sterilizacija kozarcev in pokrovčkov, da živilo ostane varno za uživanje.
4. Kako vložimo papriko?
Paprika je lahko vložena surova ali pečena. Pri surovi jo narežemo na trakove in prelijemo z vročim kisnim prelivom. Pečeno papriko olupimo in vložimo v olje z dodatkom zelišč. Obe metodi ohranita barvo, aromo in teksturo.
5. Kako shranjujemo paradižnik kot del ozimnice?
Paradižnik lahko skuhamo v omako, ki jo nato shranimo v steriliziranih kozarcih. Druga možnost je sušenje paradižnika in shranjevanje v olju, ki mu doda intenzivno aromo in podaljša obstojnost. Lahko pripravimo tudi ajvar iz paradižnikov, paprike in čebule.
