Hruške so prava poslastica

Hruške so nežne, a hranilno bogate, preproste, a kulinarično vsestranske. Čeprav pogosto živijo v senci drugih sadežev, si hruške zaslužijo glavno vlogo na krožniku, v kozarcu ali v domačem sadovnjaku.

Hruške sodijo med pomembne predstavnice sezonskega sadja, ki jih pri nas poznamo že stoletja. Zaradi svoje sestave so primerne za vsakodnevno uživanje, saj vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, malo kalorij in številne koristne vitamine ter minerale. V prehrani jih pogosto uporabljamo sveže, prav tako pa so primerne za predelavo in shranjevanje skozi vse leto.

Hruške (Pyrus communis) spadajo v družino rožnic (Rosaceae), kamor sodijo tudi jabolka, marelice, breskve, češnje in še nekatere druge sadne vrste.

Zakladnica hranil v preprosti hruški

Hruška je pravo darilo narave. Vsebuje veliko prehranskih vlaknin, ki pomagajo pri prebavi in vzdrževanju zdrave telesne teže. Je dober vir vitamina C, vitamina K in folne kisline. Poleg tega vsebuje tudi kalij, ki je ključen za uravnavanje krvnega tlaka, ter številne antioksidante, ki podpirajo delovanje imunskega sistema.

Če se sprašujete, koliko vsebuje hruška kalorij, vas bo odgovor razveselil. Ena srednje velika hruška ima le okoli 100 kalorij, kar jo uvršča med lahke, a nasitne prigrizke. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je primerna tudi za diabetike in vse, ki skrbijo za uravnoteženo prehrano.

Hranilna sestava hrušk

Zdravilne lastnosti hrušk

Hruška ni le okusna, ampak tudi zdravilna. Njena vlakninska sestava blagodejno vpliva na črevesje, saj lahko pospešuje prebavo in uravnava delovanje prebavnega trakta. Redno uživanje hrušk lahko pomaga pri zaprtju in prispeva k splošnemu občutku lahkotnosti. Folna kislina, ki jo najdemo predvsem v svežih plodovih, je še posebej pomembna za nosečnice, saj prispeva k zdravemu razvoju ploda. Vitamin K ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi, medtem ko vitamin C pomaga krepiti imunski sistem in deluje kot antioksidant. Hruške torej niso le zdrave, ampak lahko s svojo nežno sladkobo prispevajo k boljšemu počutju in vitalnosti.

Najpogostejše sorte hrušk pri nas

Slovenija ima dolgo tradicijo pridelovanja hrušk. Na domačih vrtovih in v sadovnjakih najdemo različne sorte, od zgodnjih do poznih, od mehkih do bolj čvrstih. Med najbolj znanimi so:

• Viljamovka – ena najbolj prepoznavnih in cenjenih sort, z izrazitim okusom, primerna tako za svežo porabo kot za predelavo v žganje.
• Konferans – podolgovata, zeleno-rjava, rahlo zrnata, primerna za skladiščenje.
• Fetelova – velika, rdečkasto-zelena, mehka in sočna, zelo okusna.
• Pakhamova – podobna viljamovki, debelušna, belo meso, sladko in dišeče.
• Boskova steklenka – rjava, hrapava lupina, kremasto meso, odlična za peko.
• Krasanka – široka, sladka in sočna, ena najboljših namiznih hrušk.

Vsaka sorta ima svoj značaj, značilen čas zorenja in namen uporabe, zato je priporočljivo, da na vrtu kombiniramo več vrst in si s tem podaljšamo sezono hrušk.

Izberimo slovenske hruške

Tako kot pri drugih vrstah sadja je tudi pri hruškah pomembno, da izberemo lokalno pridelane sadeže. Sveže obrane hruške z bližnjih kmetij imajo več hranil, boljši okus in manjši ogljični odtis kot tiste, ki so potovale več tisoč kilometrov. Z nakupom lokalnega podpiramo tudi domače pridelovalce in ohranjamo sadjarsko tradicijo.

Slovenske hruške lahko poiščete pri vašem najbližjem kmetu. Pomagajte si z našim zemljevidom ponudnikov lokalne hrane.

Ob nakupu slovenskih hrušk bodimo pozorni na znak  »izbrana kakovost – Slovenija«, ki potrjuje, da so hruške pridelane in predelane v Sloveniji ter dodatno nadzorovane za zagotovljeno višjo kakovost.

Kako vzgojiti svojo hruško?

Hruške najbolje uspevajo na sončnih legah, v globokih, zračnih in dobro odcednih tleh. Sadimo jih jeseni ali zgodaj spomladi, ko ni več nevarnosti zmrzali. Pred sajenjem pripravimo sadilno jamo, v katero dodamo kompost ali uležan hlevski gnoj. Pomembno je, da korenine razporedimo in da cepilno mesto ostane nad površino zemlje.

Redno gnojenje s kalijevimi in fosforjevimi gnojili spodbuja razvoj plodov, medtem ko dušik uporabljamo zmerno, saj lahko prekomerna uporaba spodbuja rast na račun rodnosti. Obrezovanje hrušk je ključno za oblikovanje krošnje, prezračevanje in preprečevanje bolezni. Najboljši čas za obrezovanje je konec zime ali zgodnja pomlad, pred začetkom brstenja.

Plodovi so običajno zreli med avgustom in oktobrom, odvisno od sorte. Zrele hruške ločimo od vej brez posebnega napora, vendar jih pobiramo previdno, saj so občutljive na udarce.

Kako shranimo hruške?

Hruške so občutljive in hitro dozorevajo, zato je priporočljivo, da jih po obiranju čim prej porabimo ali ustrezno shranimo. Če jih želimo ohraniti dalj časa, jih lahko vložimo v sladkornem sirupu. Takšne hruške so odlične kot sladica ali dodatek sladoledom. Zelo priljubljene so tudi suhe hruške, poimenovane tudi sušene tepke, ki jih pripravimo z rezanjem na tanke krhlje in sušenjem v sušilniku ali na toplem zraku. Suhe hruške so odličen naravni prigrizek, poln vlaknin in mineralov.

Karamelizirane hruške so posebna poslastica. Hruške narežemo, posujemo s sladkorjem, dodamo malo masla in jih popražimo do zlato rjave barve. Uporabimo jih lahko kot prilogo k palačinkam ali kot preliv za jogurt.

Hruške se uporabljajo tudi za pripravo domačega žganja, predvsem viljamovke, ki je pri nas ena najbolj cenjenih sort za ta namen. Za kratkotrajno shranjevanje jih hranimo v hladnem in temnem prostoru, po možnosti v eni plasti, saj se hitro obtolčejo.

Hruške v kulinariki – slastni recepti

Hruške so izjemno vsestranske. Uporabimo jih lahko v sladicah, glavnih jedeh ali kot zdrav prigrizek. Klasična pečena hruška s cimetom in orehi je preprosta, a nadvse okusna sladica, ki jo lahko pripravimo v le nekaj minutah. Hruškov kompot ostaja priljubljena jesenska klasika, še posebej, če mu dodamo klinčke, vaniljo ali kanček ruma. Lahko pa presenetite z glavno jedjo, kjer se prepletajo piščanec, hruška in malina.

Iz hrušk lahko pripravimo tudi odlične marmelade, sadne omake, pite in biskvite. Suhe hruške so idealen dodatek domačim energijskim ploščicam ali jutranji kaši. Preizkusite lahko tudi odličen in osvežilen bučno-hruškov napitek.

Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.

Jajca izpod Kamniških planin

Sladice

Hruškin tart

Jesen

Srednje50 minut

Če se sprašujete, kako porabiti hruške, ko jih imate preveč, preizkusite katero od zgoraj naštetih možnosti in brez dvoma jih boste z veseljem vključili v vsakdanji jedilnik.

Odgovori na pogosta vprašanja o hruškah

1. Kako porabiti hruške?

Hruške lahko porabimo za kompot, marmelado, sušenje, pečenje, karameliziranje, pripravo sokov ali žganja. Odlične so tudi kot prigrizek ali sestavina v sladicah in glavnih jedeh.

2. Kako vzgojiti domače hruške?

Sadimo jih jeseni ali spomladi v dobro odcedna tla na sončni legi. Potrebujejo zmerno gnojenje, redno obrezovanje in dovolj prostora za rast. Obiramo jih, ko se z lahkoto ločijo od vej.

3. Koliko kalorij vsebuje hruška?

Ena srednje velika hruška vsebuje približno 100 kalorij. Je naravno sladek sadež z nizkim glikemičnim indeksom in visoko vsebnostjo vlaknin.

4. V katerih receptih lahko uporabimo hruške?

Hruške se odlično podajo v sladice, kot so pite, zavitki, kompoti in marmelade. Lahko jih tudi sušimo, pečemo, karameliziramo ali kombiniramo s siri, oreščki in mesom v slanih jedeh.

5. Katere so najbolj znane sorte hrušk v Sloveniji?

Najpogostejše sorte so viljamovka, abate fetel, konferans, fetelovo, pakhamovo, boskova steklenko in krasanko. Vsaka ima svoje posebnosti, zato jih je smiselno kombinirati glede na namen uporabe.

6. Zakaj izbrati lokalne hruške?

Slovenske hruške so sveže, okusnejše in vsebujejo več hranil. Z njihovo izbiro podpiramo domače pridelovalce in zmanjšujemo vpliv na okolje.

Za dodatne informacije obiščite naslovno stran Naša super hrana in raziščite še druge zanimive vsebine o lokalni prehrani.